Posledični odvisnik se v nemščini imenuje Konsekutivsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. V posledičnem odvisniku je razložena posledica stanja, ki ga opisuje glavni stavek.
Posledični odvisnik izraža posledico za dejanje ali stanje v glavnem stavku. Po posledičnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico kako.
V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo posledični odvisnik.
Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri posledičnem odvisniku so to naslednji vezniki:
dass (da),
so - dass (tako - da),
sodass (tako da).
V nemškem posledičnem odvisniku najpogosteje uporabljamo veznika so - dass in sodass, medtem ko se veznik dass uporablja redkeje.
Poglejmo nekaj primerov posledičnih odvisnikov.
Iz zgornjih primerov je razvidno, da stoji nemški posledični odvisnik zmeraj za glavnim stavkom. To je enako kot v slovenščini.
Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:
Besedni red v posledičnem odvisniku je:
veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek
Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.
Izjema so modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.
Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni.
Ker stoji glavni stavek zmeraj na prvem mestu, je besedni vrstni red tudi v tem zmeraj enak in velja samo eno pravilo, in sicer: Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:
Glavni stavek stoji zmeraj pred odvisnikom, zato je besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Posledični odvisnik uporabljamo tudi za izražanje neresničnih posledic. Takšni odvisni stavki se imenujejo neresnični posledični odvisniki ali v nemščini Irreale Konsekutivsätze. Kadar želimo izraziti posledico, ki se ne bo uresničila, uporabimo pogojnik.
Pri neresničnem posledičnem odvisniku uporabljamo podobne veznike kot pri navadnem posledičnem odvisniku, in sicer:
als dass (da),
dass (da),
so - dass (tako - da)
sodass (tako da).
V nemškem neresničnem posledičnem odvisniku uporabljamo vse navedene veznike. Veznik als dass lahko uporabimo samo, ko je v glavnem stavku razloženo dejanje, ki ni uresničljivo. Vsi vezniki pa so pomensko enaki.
Poglejmo nekaj primerov neresničnih posledičnih odvisnikov.
Tako kot velja za navadni posledični odvisnik, velja tudi za neresnični posledični odvisnik: odvisni stavek stoji za glavnim stavkom.