Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Dopustni odvisnik se v nemščini imenuje Konzessivsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. V dopustnem odvisniku je razložen nezadostni nasprotni razlog za stanje, ki ga opisuje glavni stavek.
Poglejmo si najprej le primer nezadostnega nasprotnega razloga.
Zdaj pa poglejmo dopustni odvisnik in njegovo sporočilo.
Dopustni odvisnik izraža nezadostni nasprotni razlog za dejanje v glavnem stavku. Po dopustnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico kljub čemu.
V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo dopustni odvisnik.
Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri dopustnem odvisniku so to naslednji vezniki:
obgleich (čeprav),
obschon (čeprav),
obwohl (čeprav),
obzwar (čeprav),
trotzdem (kljub temu),
wenn auch (pa četudi),
wenngleich (četudi, čeprav),
wennschon (četudi, čeprav),
wiewohl (čeprav).
V nemškem dopustnem odvisniku najpogosteje uporabljamo veznika obwohl in trotzdem, medtem ko uporabljamo ostale veznike izredno redko, saj zvenijo zelo knjižno ali celo zastarelo.
Poglejmo nekaj primerov dopustnih odvisnikov.
Dopustni odvisnik lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.
Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:
Besedni red v dopustnem odvisniku je:
veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek
Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.
Izjema so modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.
Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni.
V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:
ali glavni stavek stoji pred odvisnikom
ali za odvisnikom.
Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:
Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.
Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Izjema je veznik trotzdem:
Stavki z veznikom trotzdem lahko stojijo izključno za glavnim stavkom.
Poved z veznikom trotzdem zahteva priredno zgrajeno stavčno strukturo. To pomeni, da ostane osebna glagolska oblika v odvisnem stavku na drugem mestu, medtem ko lahko osebek in veznik trotzdem zamenjata mesto.
Veznik trotzdem lahko stoji:
ali pred osebno glagolsko obliko
ali za osebno glagolsko obliko.
Če stoji veznik trotzdem pred osebno glagolsko obliko, stoji ta na 2. mestu, sledi ji pa osebek:
Če stoji veznik trotzdem pred osebno glagolsko obliko, potem je besedni red v stavku:
veznik trotzdem + povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Če stoji veznik trotzdem za osebno glagolsko obliko, stoji ta še vedno na 2. mestu, pred njo pa je osebek:
Če stoji veznik trotzdem za osebno glagolsko obliko, potem je besedni red v stavku:
osebek + povedek + veznik trotzdem + prislovno določilo + predmet
Poglejmo primer dopustnega odvisnika z veznikom trotzdem.
