
Korenjenje je matematična operacija, ki deluje obratno od potenciranja (pravimo, da je obratna operacija potenciranju). Tipičen primer, ko potrebujemo korenjenje, je reševanje kvadratnih enačb. Npr. 
Korenjenje zapišemo s simbolom:

kar preberemo: kvadratni koren iz a. Znak
imenujemo korenski znak, število
pa korenjenec.
Definicija: kvadratni koren danega števila
, kjer je
je tako nenegativno število
da je:

Računanje na pamet
Kadar v korenjencu prepoznamo kvadrat kakega števila, lahko iskani kvadratni koren kar zapišemo.
Računanje s kalkulatorjem
Kadar vrednosti kvadratnih korenov ne znamo izračunati na pamet, korene v rezultatih ohranimo. Če pa želimo eksplicitno zapisati številčni rezultat, si pomagamo s kalkulatorjem.
Rešimo kvadratno enačbo: 
Enačba
ima v množici realnih števil:
za 
dve rešitvi:
in 
Namreč produkt
ko je
ali ko je 
za 
eno dvakratno rešitev: 
Rešujemo enačbo 
za 
nima rešitev.
Ustavimo se že pri drugem koraku reševanja enačbe, saj pod korenom ne moremo imeti negativno število oziroma
ne moremo zapisati kot
, če je
.
Za računanje s kvadratnimi koreni veljajo naslednja pravila:
Kvadrat kvadratnega korena nenegativnega števila
je število samo:

Kvadratni koren kvadrata realnega števila
je
:

Kvadratni koren produkta dveh (ali več) nenegativnih števil je enak produktu kvadratnih korenov teh dveh števil:

Kvadratni koren količnika dveh števil je enak količniku kvadratnih korenov teh števil, pri čemer je
:

Število delno korenimo tako, da ga zapišemo kot produkt dveh faktorjev, od katerih enega lahko korenimo.
Racionalizirati imenovalec pomeni ulomek razširiti tako, da v imenovalcu ni korena.
Ulomke bomo preoblikovali v ulomke z enako vrednostjo, in sicer tako, da jih bomo pomnožili z ulomkom, katerega vrednost bo enaka 1, tako da se vrednost prvotnega izraza ne bo spremenila. Kako zapisati število 1 pa je odvisno od ulomka, ki ga racionaliziramo.
Postopek racionalizacije si poglejmo skozi naslednja primera.