Zvok je vzdolžno ali longitudinalno valovanje zračnih delcev.
Kot primer vzemimo zvočnik kot izvir zvoka: pri premiku membrane desno od mirovne lege A (glej sliko) nastane zgoščina molekul zraka (večja gostota zraka) in posledično povečan zračni tlak. Ko se premika membrana v levo, povzroča razredčino (gostota zraka se zmanjša) in znižanje zračnega tlaka. Nihanje membrane y(t) prehiteva p(t) za kot , kot kaže slika:
Na sprejemni strani poteka proces v obratni smeri: povečan in zmanjšan zračni tlak povzročata nihanje bobniča v ušesu ali membrane mikrofona.
Longitudinalno ali vzdolžno valovanje zračnih delcev je nihanje delcev v smeri širjenja valovanja. Zaradi longitudinalnega valovanja se zrak redči in zgošča, zračni tlak pa veča in pada.
Zvok, ki ga lahko slišimo, je v frekvenčnem področju 20 Hz do 20 kHz. Zvok z nižjimi frekvencami je infrazvok, z višjimi pa ultrazvok.
Zgoščine in razredčine se širijo v okolico s hitrostjo zvoka c. V času naredijo pot , v času enega nihaja pa pot, ki je enaka valovni dolžini valovanja:
Upoštevali smo, da sta frekvenca in perioda recipročni:
Pri določeni frekveci bo valovna dolžina odvisna samo od hitrosti zvoka. Iz enačbe (1) izrazimo še frekvenco:
Tlak, ki ga povzroča potujoči zvočni val je odvisen od razdalje in od časa. Zapišemo ga v obliki:
Zvok se ne širi samo po zraku, pač pa po vsaki snovi, ki se pod vplivom tlaka lahko stisne. Stisljivost snovi izračunamo po enačbi:
Stisljivost snovi in modul elastičnosti E sta obratno sorazmerna.
Hitrost valovanja smo izpeljali v gradivu Potujoče transverzalno valovanje in je:
ali z uporabo enačbe (2):
Hitrost zvoka v zraku izračunamo s pomočjo enačbe (3) in z uporabo plinskih zakonov. Brez izpeljave zapišimo rezultat:
Tu je razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalnem volumnu. Pri dvoatomskih molekulah, iz katerih je večinoma sestavljen zrak je njegova vrednost 1,40.
M je kilomolska masa zraka (M=29 kg), R splošna plinska konstanta in T absolutna temperatura.
Vidimo, da je v zraku hitrost zvoka sorazmerna korenu iz absolutne temperature. Faktor sorazmernosti izračunamo iz enačbe (4) in dobimo: