Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Načinovni odvisnik se v nemščini imenuje Modalsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. V načinovnem odvisniku je razložen način za dejanje ali stanje, ki ga opisuje glavni stavek.
Načinovni odvisnik izraža način za dejanje v glavnem stavku. Po načinovnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico kako / na kakšen način.
V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo načinovni odvisnik.
Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri načinovnem odvisniku so to naslednji vezniki:
dadurch - dass (s tem - da),
indem (tako - da),
ohne dass (ne da bi),
so - dass (tako - da),
(an)statt dass (namesto da bi).
V nemškem načinovnem odvisniku uporabljamo vse navedene veznike enako pogosto, razen dvodelnega veznika dadurch - dass, ki se uporablja redkeje. Namesto tega se uporablja pomensko enak veznik indem.
Poglejmo nekaj primerov načinovnih odvisnikov.
Veznika ohne dass in (an)statt dass lahko okrajšamo, tako da uporabimo ohne ali (an)statt + nedoločnik. Takšno strukturo si podrobneje pogledamo na koncu gradiva.
Načinovni odvisnik lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.
Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:
Besedni red v načinovnem odvisniku je:
veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek
Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.
Izjema so modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.
Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.
V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:
ali glavni stavek stoji pred odvisnikom
ali za odvisnikom.
Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu.
Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.
Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Veznika ohne in (an)statt sta izjemi, saj se lahko uporabita samo, kadar je osebek v glavnem in odvisnem stavku enak. V tem primeru se osebek v odvisnem stavku izpusti, glagol odvisnika pa se priključi v nedoločniku s predlogom zu.
Z veznikoma ohne in (an)statt je struktura povedi:
glavni stavek + odvisni stavek (um + ... + zu + nedoločnik)
Poglejmo primer načinovnega odvisnika z veznikoma ohne in (an)statt.
Posebnost je tudi dvodelni veznik so - dass, ki se lahko uporabi tako v načinovnem odvisniku kot tudi posledičnem odvisniku. Vendar obstajajo razlike:
pri posledičnem odvisniku lahko stoji so pred pridevnikom, v načinovnem nikoli;
pri posledičnem odvisniku lahko so izpustimo in se pomen ne spremeni, v načinovnem to ni možno;
