Načinovni odvisnik - Modalsatz fb
 

Modalsatz - Načinovni odvisnik




Dejan Klančič, avtor/ica gradiva, nudi inštrukcije nemščine v naslednjih krajih: Maribor, Ruše.

Skype Učitelj/ica omogoča inštrukcije tudi prek Skypa.


Načinovni odvisnik se v nemščini imenuje Modalsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. V načinovnem odvisniku je razložen način za dejanje ali stanje, ki ga opisuje glavni stavek.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Načinovni odvisnik izraža način za dejanje v glavnem stavku. Po načinovnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico kako / na kakšen način.



V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo načinovni odvisnik.


Tvorba načinovnega odvisnika



Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri načinovnem odvisniku so to naslednji vezniki:

  • dadurch - dass (s tem - da),

  • indem (tako - da),

  • ohne dass (ne da bi),

  • so - dass (tako - da),

  • (an)statt dass (namesto da bi).


V nemškem načinovnem odvisniku uporabljamo vse navedene veznike enako pogosto, razen dvodelnega veznika dadurch - dass, ki se uporablja redkeje. Namesto tega se uporablja pomensko enak veznik indem.



Poglejmo nekaj primerov načinovnih odvisnikov.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Veznika ohne dass in (an)statt dass lahko okrajšamo, tako da uporabimo ohne ali (an)statt + nedoločnik. Takšno strukturo si podrobneje pogledamo na koncu gradiva.


Načinovni odvisnik lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:


Besedni red v načinovnem odvisniku je:


veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek



Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:

  • ali glavni stavek stoji pred odvisnikom

  • ali za odvisnikom.


Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu.


Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


osebek + povedek + prislovno določilo + predmet



Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.


Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


povedek + osebek + prislovno določilo + predmet



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Veznika ohne in (an)statt sta izjemi, saj se lahko uporabita samo, kadar je osebek v glavnem in odvisnem stavku enak. V tem primeru se osebek v odvisnem stavku izpusti, glagol odvisnika pa se priključi v nedoločniku s predlogom zu.



Z veznikoma ohne in (an)statt je struktura povedi:


glavni stavek + odvisni stavek (um + ... + zu + nedoločnik)



Poglejmo primer načinovnega odvisnika z veznikoma ohne in (an)statt.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Posebnost je tudi dvodelni veznik so - dass, ki se lahko uporabi tako v načinovnem odvisniku kot tudi posledičnem odvisniku. Vendar obstajajo razlike:

  • pri posledičnem odvisniku lahko stoji so pred pridevnikom, v načinovnem nikoli;

  • pri posledičnem odvisniku lahko so izpustimo in se pomen ne spremeni, v načinovnem to ni možno;



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.