Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
must
ought
should
so pomožni glagoli, ki v povezavi z drugim (glavnim) glagolom v povedi, odražajo govorčev odnos do sveta.
Odražajo lahko različne stopnje:
obveznosti in nujnosti,
nasveta,
logičnega sklepanja.
Njihova pomembna lastnost je, da imajo smo eno obliko, zato se ne spreminjajo glede na osebo. Tako:
ne prevzamejo končnice -s za osebe he/ she/ it,
ne prevzamejo končnice -ed za tvorjenje preteklika,
ne prevzamejo končnice -ing.
V nadaljevanju si oglejmo glagole must, ought in should.
Must je pravi modalni glagol in lahko izraža:
močno obveznost (nujnost),
gotovost,
prepoved.
Pojavlja v naslednjih oblikah povedi:
trdilni,
nikalni,
vprašalni.
Poglejmo si tvorbo stavka v vsaki obliki posebej.
Trdilna in nikalna oblika
V trdilnih in nikalnih oblikah stavek tvorimo po naslednjem pravilu:
must (mustn't) + nedoločnik
Vprašalna oblika
Modalni glagol must v vprašalni obliki tvorimo po naslednjem pravilu:
must (mustn't) + oseba + nedoločnik
V nadaljevanju se posvetimo še pomenom, ki jih must izraža.
Must v slovenščino prevajamo z izrazom morati. Izraža pa lahko naslednje pomene:
nujnost (močno obveznost),
gotovost,
prepoved.
Poglejmo si jih.
Nujnost se lahko odraža v naslednjih oblikah ali situacijah:
dolžnost (moralno nujnost),
nujnost, ki izhaja iz govorčevega prepričanja v določen način vedenja in njegovo avtoriteto,
javna opozorila.
Izražamo jo lahko v vseh časih:
sedanjosti,
preteklosti,
prihodnosti,
zato si njeno izražanje poglejmo za vsak čas posebej.
Nujnost v sedanjosti
Nujnost v sedanjosti tvorimo po spodnjem pravilu.
must + nedoločnik
Nujnost v preteklosti
Modalni glagol must ne tvori oblike za preteklost, zato ga nadomestimo z glagolom had to. Stavek tvorimo po spodnjem pravilu.
had to + nedoločnik
Nujnost v prihodnosti
Nujnosti v prihodnosti prav tako ne izražamo z uporabo modalnega glagola must, ampak ga nadomestimo z glagolom will have to.
will have to + nedoločnik
Gotovost (logično sklepanje) izraža naše prepričanje v uresničitev dejanja, glede na informacije in lastne izkušnje.
Gotovost izražamo v:
sedanjosti,
preteklosti.
Poglejmo si jo podrobneje.
Gotovost v sedanjosti
Izražamo jo na dva možna načina:
Z uporabo modalnega glagola must in nedoločnika
must + nedoločnik
Z uporabo must be in glagola v nedovršni obliki
must be + nedoločnik + -ing
Gotovost v preteklosti
Gotovost v preteklosti izražamo po spodnjem pravilu
must + have + pretekli deležnik (3. oblika glagola)
Za izražanje močne prepovedi, ki izhaja iz govorčeve avtoritete, vključuje pa tudi javne prepovedi, uporabljamo nikalno obliko musn't v sedanjiku. Prepoved z uporabo modalnega glagola must podrobneje spoznamo v gradivu Needn't, Don't Have to, Mustn't.
Modalna glagola must ima soroden pomen kot have to, zato ju včasih lahko zamenjamo.
Kljub temu pa med njima obstajajo razlike:
Modalni glagol ought izraža:
blago obveznost (nujnost),
nasvet in
odsotnost obveznosti.
Ought se običajno pojavlja v trdilni obliki, ob sebi pa vedno potrebuje nedoločnik.
Pojavlja v naslednjih oblikah:
trdilni in nikalni obliki,
vprašalni obliki.
Poglejmo si ju podrobneje:
Trdilna in nikalna oblika
Trdilna oblika glagola ought je v uporabi najpogostješa. Tvorimo jo po spodnjem pravilu.
ought (not) + nedoločnik
Vprašalna oblika
Vprašalno obliko tvorimo po spodnjem pravilu.
ought + oseba + nedoločnik
Nikalna in vprašalna oblika modalnega glagola ought se redko uporablja, zato v teh oblikah ponavadi uporabljamo should (not). Pomena glagolov ought in should sta enaka, pri čemer pa je ought bolj formalen.
Ought izraža enake pomene kot modalni glagol should, zato ga lahko brez večjih sprememb vedno nadomestimo s tem glagolom.
Izraža naslednje pomene:
blago nujnost (obveznost),
gotovost,
nasvet.
Poglejmo si jih.
Enako kot should, se modalni glagol ought v pomenu nujnosti približa glagolu must. Pri čemer pa izraža večjo vljudnost kot must. Obenem pa ought izraža tudi naše pričakovanje, da se bo dejanje uresničilo.
Nujnost lahko izražamo v časih:
sedanjosti,
preteklosti.
Poglejmo si ju podrobneje:
Blaga nujnost v sedanjosti
Modalni glagol ought v sedanjosti lahko nadomestimo z izrazoma had better in be supposed to.
Blaga nujnost v preteklosti
Nujnost v preteklosti izraža pričakovanje govorca v uresničitev nekega dejanja, ki ni bilo uresničeno. Stavek tvorimo po spodnjem pravilu.
ought + have + pretekli deležnik (3. oblika glagola)
Izražanje blage nujnosti lahko v preteklosti nadomestimo z izrazom be supposed to in modalnim glagolom should.
Gotovost ali prepričanje z ought uporabljamo v dveh časih:
sedanjosti,
preteklosti.
Poglejmo si ju podrobneje:
Gotovost v sedanjosti
Gotovost v sedanjosti izražamo, kadar uresničitev nekega dejanja močno pričakujemo.
Gotovost v preteklosti
Gotovost v preteklosti izraža pričakovanje govorca v uresničitev dejanja, ki pa ni bilo uresničeno. Stavek tvorimo po spodnjem pravilu.
ought + have + pretekli deležnik (3. oblika glagola)
Ought, enako kot modalni glagol should, izraža nasvet ali priporočilo. V tej obliki ga uporabljamo najpogosteje.
Ought lahko za izražanje nasveta uporabljamo v:
trdilni obliki,
nikalni obliki in
v pretekliku.
Poglejmo si vsako obliko posebej:
Nasveti v trdilni obliki
Z nasveti izražamo mnenja, prepričanja in čustva o dejstvih in dogodkih. Stavek tvorimo po spodnjem pravilu.
ought + nedoločnik
V tem pomenu lahko modalni glagol ought v celoti nadomestimo z modalnim glagolom should.
Nasveti v nikalni obliki
Kadar želimo nekaj odsvetovati uporabimo ought v nikalni obliki, ought not.
Z njim izražamo, da nekaj ne bi smeli. Bolj običajna oblika za izražanje odsvetovanja je z uporabo glagola shouldn't.
Nasveti v preteklosti
Nasvet v preteklosti tvorimo po spodnjem pravilu.
ought (not) + have + pretekli deležnik (3. oblika glagola)
Za dejanje, ki ga z uporabo preteklika svetujemo ali odsvetujemo, velja:
dejanje, ki ga svetujemo, se ni uresničilo.
dejanje, ki ga odsvetujemo, se je uresničilo.
Glagol should je pravi modalni glagol, katerega glava funkcija je odražati govorčev odnos do sveta.
Izraža lahko:
blago obveznost (nujnost),
nasvet,
odsotnost obveznosti.
Modalni glagol should se pojavlja v naslednjih oblikah:
trdilni,
nikalni obliki,
vprašalni obliki.
Poglejmo si jih:
Trdilna in nikalna oblika
V trdilnih in nikalnih oblikah stavek tvorimo po spodnjem pravilu.
should (shouldn't) + nedoločnik
Vprašalna oblika
Vprašalno obliko tvorimo po spodnjem pravilu.
should (shouldn't) + oseba + nedoločnik
V nadaljevanju se posvetimo še pomenom, ki jih should izraža.
Should prevajamo v slovenščino z izrazom naj bi ali pa bi moral.
Z njim izražamo naslednje pomene:
blago obveznost (nujnost),
gotovost,
nasvete.
Poglejmo si jih podrobneje.
V tem pomenu se modalni glagol should približa glagolu must vendar pa izraža:
večjo vljudnost kot glagol must,
naše pričakovanje, da se bo dejanje uresničilo.
Gotovost ali prepričanje lahko s should uporabljamo v:
sedanjosti,
preteklosti.
Poglejmo si časa podrobneje:
Gotovost v sedanjosti
Gotovost v sedanjosti izražamo, kadar močno pričakujemo uresničitev nekega dejanja.
Gotovost v preteklosti
Gotovost v preteklosti izraža pričakovanje govorca v uresničitev nekega dejanja, ki ni bilo uresničeno. Stavek tvorimo po spodnjem pravilu.
should + have + pretekli deležnik (3. oblika glagola)
Nasvet je najpogosteje uporabljen pomen modalnega glagola should.
Tvorimo ga lahko v naslednjih oblikah:
trdilni obliki,
nikalni obliki,
pretekliku.
Poglejmo si jih:
Nasveti v trdilni obliki
Z nasveti izražamo:
mnenja,
prepričanja in
čustva
o dejstvih in dogodkih.
V trdilni obliki tvorimo nasvet po spodnjem pravilu.
should + nedoločnik.
Glagol should pa lahko nadomestimo z izrazi:
advise to,
be recommended,
had better.
Nasveti v nikalni obliki
Kadar želimo nekaj odsvetovati uporabimo should v nikalni obliki, shouldn't. S tem izražamo, da nekaj ne bi smeli.
Nasveti v preteklosti
Nasvet v preteklosti tvorimo po spodnjem pravilu.
should (shouldn't) + have + 3. oblika glagola (pretekli deležnik).
Za dejanje, ki ga z uporabo preteklika svetujemo ali odsvetujemo, velja:
dejanje, ki ga svetujemo, se ni uresničilo.
dejanje, ki ga odsvetujemo, se je uresničilo.
