Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Naloga statistike je izluščiti informacijo iz množice meritev ali podatkov. Pogosto je množica podatkov nepregledna, statistična obdelava pa oblikuje podatke na način, ki nam omogoča globlje razumevanje zbranih meritev ali podatkov.
Populacija je ime za množico, ki jo preučujemo. Elementi populacije so statistične enote. Populacija je lahko zelo številčna množica, tako da je statistična raziskava na njej predraga ali celo neizvedljiva. Zato izvedemo raziskavo na manjši podmnožici, ki je po značilnostih kar najbolj podobna osnovni množici.
Taki podmnožici rečemo vzorec. Vzorec je reprezentativen, če je po značilnostih kar najbolj podoben osnovni množici. Moč vzorca imenujemo numerus in ga označimo z N. Ponavadi vzorec izberemo naključno - torej imajo vsi elementi osnovne množice enako možnost, da so izbrani. V tem primeru rečemo, da je vzorec slučajen.
Na podlagi vzorca naredimo statistično oceno, ki velja za celotno populacijo. Stopnja natančnosti oziroma verjetnost trditve za celotno populacijo je odvisna od vzorca in metode raziskave. Lahko se zgodi, da pride do velikih odstopanj.
S pomočjo statističnih orodij lahko na osnovi množice podatkov postavimo veliko trditev. A se pri tem moramo hkrati zavedati omejitev statistike. Namreč, z napačno uporabo so lahko zaključki zavajajoči in netočni. Izvor takih napačnih zaključkov je pogosto že v napačnem postavljanju vprašanj in nepravilnih načinih ocenjevanja odgovorov.
Vrednost ali lastnost statistične enote, ki jo proučujemo, imenujemo statistični znak, spremenljivka ali podatek. Podatki, ki jih ponavadi zbiramo so lahko:
številski (numerični):
Numerični podatki so lahko:
celoštevilski (diskretni);
ali pa lahko zavzamajo poljubno vrednost na nekem intervalu in so zato zvezni.
stvarni (opisni, atributni, nenumerični):
Pri uporabi statistke na različnih modelih pa je zelo pomemben dejavnik kako smo podatke zbirali. Zato se moramo pri zbiranju podatkov držati določenih pravil oziroma zapovedi:
Izvor podatkov
Najprej vedno preverimo izvor podatkov. Poizvemo, kdo je zbral podatke. Lahko se zgodi, da so odgovori zbrani selektivno in namensko v določenem okrožju ali v določenem krogu ljudi.
Soavtorji raziskave
Preverimo, ali so izsledke raziskave pred objavo pregledali in preverili neodvisni strokovnjaki. Ti povečajo verjetnost, da je raziskava izvedena ustrezno in v skladu z zakonitostmi pravega raziskovanja in da rezultati niso prirejeni željam naročnika.
Ohranjanje zdrave distance do izsledkov
Končnim izsledkom, dobljenih s povezavami med podatki, ne zaupamo slepo.
