Polimerizacija

Polimerizacija je proces, kjer se:

V svoji strukturi polimeri združujejo veliko število monomernih enot (nad deset enot do nekaj tisoč ali celo več).

Polimere delimo na več načinov, glede na:

Spoznajmo jih podrobneje.

Najpreprostejša delitev med vsemi je na izvor polimera. Poznamo:

Poglejmo si jih.

Naravni polimeri ponavadi izvirajo iz rastlin in živalskega sveta in so biološko razgradljivi. Najbolj poznani naravni polimeri so:

Sintetični polimeri so umetno pridobljeni in biološko nerazgradljivi, zato predstavljajo velik ekološki problem. Med njimi najbolj poznamo:

Polimere lahko delimo glede na tip reakcije s katero so nastali. Tako poznamo:

Spoznajmo jih.

Adicijski polimeri nastanejo preko adicije. Osnovne monomerne enote imajo v svoji strukturi nenasičene vezi. Med samo polimerizacijo se te vezi homogeno razcepijo, pri tem pa nastanejo reaktivni delci, ki se povežejo med seboj v dolgo verigo.

Kondenzacijski polmeri nastanejo s pomočjo reakcij kot sta estrenje in etrenje (ter njim podobne reakcije). Pri samem povezovanju takih polimerov se iz reakcije odcepljajo majhne molekule (). Poglejmo si na praktičnem primeru tak tip polimerizacije.

Kopolimerizacija je proces, kjer se med seboj v polimer povežeta dve ali več različnih monomernih enot.

Primer kopolimerov so tudi proteini in molekule DNK, kjer v strukturo polimera se lahko poveže več različnih aminokislin (v primeru proteinov) ali več različnih nukleotidov (v primeru DNK).

Polimere lahko delimo tudi glede na njihove značilnosti. Glede na tip materiala ločimo:

Med seboj se razlikujejo po trdoti in elastičnosti materiala. Natančnejše razlike pa bomo pogledali v nadaljevanju gradiva.

Termoplasti so polimeri, ki so pri višjih temperaturah v tekočem stanju. Zato jih lahko oblikujemo s pomočjo brizganja oziroma jih preoblikujemo. Ta tip sintetičnih polimerov lahko tudi recikliramo.

Struktura termoplastov je lahko:

Med to tipologijo polimerov spadajo:

Elastomeri so polimeri z amorfno strukturo. Polimerne verige so med seboj rahlo zamrežene, kar pomeni, da med posameznimi verigami se ustvari dodatna vez, ki dve sosednji verigi poveže med seboj:

Elastomeri so, kot pove že ime, raztegljivi. Ko poteče polimerizacija, jih ne moremo več preoblikovati, zato elastomerov ne moremo reciklirati.

Med ta tip polimerov spadata kavčuk in neopren.

Duromeri ali duroplasti so polimeri s trdno amorfno strukturo. Pri njih se polimerne verige močno zamrežijo:

Posledično takih polimerov - ko enkrat poteče polimerizacija - ne moremo več preoblikovati. Pri povišanih temperaturah jih lahko samo uničimo, zato jih, podobno kot elastomere, ne moremo reciklirati. Odstranjevanje takih polimerov zato poteka s sežigom.

Med to tipologijo polimerov spadajo:

Ker tega tipa materialov ne moremo reciklirati, se vsakoletna proizvodnja takih polimerov zmanjšuje.