Osebne zbirke
Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Ogljikov atoma tvori različne kovalentne vezi, ki omogočajo ogromno število organski molekul. Tip vezi, ki jo lahko tvori ogljikov atom je odvisna od njegove hibridizacije, vsekakor pa jih delimo na:
enojne
dvojne
trojne vezi
V tem gradivu bomo ponazorili, kako se te vezi tvorijo in kako to vpliva na obliko molekule.
Enojne vezi lahko nastajajo pri 
-hibridiziranih ogljikovih atomih. Te nastanejo tako, da dve orbitali "čelno trčita" ena v drugo. Skupni prostor med tema orbitalama pa je t.i. 
-vez.
Ker so hibridizirane orbitale takega atoma razporejene v ogljišča tetraedra, je posledično tudi razporeditev atomov, ki tvorijo vezi s takim ogljikom, tetraedrična.
Če se med seboj povežejo -hibridizirani ogljiki, pa nastanejo alkani. Poglejmo si na praktičnem primeru, kako se povežejo -hibridizirani ogljiki.
Torej -hibridizirani ogljikovi atomi se med seboj povežejo s -vezmi in med seboj tvorijo enojne vezi. Proste hibridizirane orbitale pa se zapolnijo z vodikovimi atomi.
Vedno, ko rišemo strukture organski molekul, preverimo, ali ima ogljik zasedena vsa štiri mesta. Povedano malce drugače, vedno preštejemo ali ima ogljik štiri vezi:
Če jih nima, dopolnimo manjkajoče vezi z vodiki;
Dvojne vezi lahko nastajajo med dvema 
-hibridiziranima ogljikovima atomoma. Dvojne vezi nastanejo tako, da dve -hibridizirani orbitali "čelno trčita" ena v drugo, dve normalni 
-orbitali pa trčita "bočno":
Pri čelnem trčenju nastane -vez;
Pri bočnem trčenju pa nastane dodatna 
-vez.
Poglejmo si še enkrat na sliki obliko -hibridiziranega ogljikovega atoma:
Vemo, da:
tri hibridizirane orbitale ležijo na isti ravnini (tri orbitale v sredini)
-orbitala pa izstopa iz ravnine (navpična "pentlja").
Slika 12: -hibridiziran ogljikov atom.
Ko se dva -hibridizirana ogljikova atoma povežeta, orbitale trčijo med seboj:
Iz vsakega ogljikovega atoma po ena hibridizirana orbitala "čelno" trči v drugo in skupaj tvorita -vez (slika 13 A);
-orbitali pa trčita "bočno" in tvorita dodatno -vez (slika 13 B).
Slika 13: Čelno (A) in bočno (B) trčenje orbital.
Trojne vezi lahko nastajajo med dvema 
-hibridiziranima ogljikovima atomoma. Trojne vezi nastanejo tako, da dve orbitali "čelno trčita" ena v drugo, štiri pa trčijo "bočno".
Poglejmo si še enkrat na sliki obliko -hibridiziranega ogljikovega atoma:
Slika 17: Zgradba etina.
Vemo, da:
dve hibridizirani orbitali ležita na isti ravnini
dve -orbitali pa izstopata iz ravnine.
Ko se dva -hibridizirana ogljikova atoma povežeta, orbitale trčijo med seboj:
Iz vsakega ogljikovega atoma po ena hibridizirana orbitala trčita "čelno" in tvorita -vez;
Po dve in dve -orbitali pa trčita "bočno" in tvorita dodatno -vez.
Slika 18:Čelno trčenje hibridiziranih orbital (A) in bočno trčenje -orbital (B).
