Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Na prožno telo (npr. elastično vzmet) naj deluje sila F. Zaradi delovanja sile, se telo prožno deformira: raztegne ali skrči za x. Prejelo je prožnostno energijo.
Za prožno telo je značilno, da se vrne v prvotno obliko, ko preneha delovati sila. Pravimo, da je proces povraten ali reverzibilen. Prožnostna energija se pri tem ponovno pretvori v mehansko delo ali v katero drugo energijo: npr kinetično in (ali) potencialno energijo.
Prožnostno energijo ima npr. napet lok, s katerim nameravamo iztreliti puščico, žoga, ki se odbija od tal, elastična vrv pri adrenalinskih skokih iz mostu itd.
Kako pridemo do prožnostne energije?
V poglavju Sila in pospešek smo spoznali enačbo, ki povezuje silo F in raztezek s pri napenjanju elastične vzmeti (Hookov zakon):
Pri čemer je k konstanta, ki predstavlja trdoto vzmeti. Narišimo graf raztezka vzmeti in sile, ki deluje na vzmet
Slika 1: prožnostna energija je ploščina pod grafom F(x)
Sila ni konstantna, veča se z raztezkom x. Pri končnem raztezku 
je sila 
. Pri izračunu dela sile lahko vzamemo produkt povprečne sile 
na poti, ki je enaka končnemu raztezku :
Desni del zgornjega izraza je prožnostna energija:
Če se telo zaradi dela sile elastično deformira, dobi prožnostno energijo. Izračunamo jo:
kjer je k konstanta vzmeti in x raztezek.
Razširimo veljavnost izreka o kinetični in potencialni energiji: delo sile je enako spremembi kinetične, potencialne IN prožnostne energije:
oziroma:
Če ne deluje nobena zunanja sila, se celotna energija ohrani - energije se samo pretvarjajo iz ene oblike v drugo (zakon o ohranitvi energije):
Delo sile je enako spremembi kinetične, potencialne in prožnostne energije.
Zakon o ohranitvi energije pravi, da če na telo ne deluje nobena zunanja sila, se celotna energija ohrani - energije se samo pretvarjajo iz ene oblike v drugo:
