Prvi Newtonov zakon fb
 

Prvi Newtonov zakon za osnovno šolo




Friderika Lavrič, avtor/ica gradiva, nudi inštrukcije fizike v naslednjih krajih: Ljubljana.

Skype Učitelj/ica omogoča inštrukcije tudi prek Skypa.


Opazujmo naravo. Na veji visi jabolko in tam miruje. Naučili smo se že, da sila povzroči gibanje telesa. Zato pomislimo, da na jabolko ne deluje nobena sila.




Vendar pa, da na telo ne bi delovala nobena sila, v naravi praktično nikoli ne velja. Zemlja namreč k sebi privlači vsa telesa s silo, ki ji pravimo gravitacija ali teža. Če želimo, da telo kljub teži miruje, mora nanj delovati vsaj še ena sila, ki bo nasprotna teži. Ti dve sili se morata odšteti in izničiti. Njuna rezultanta bo tako enaka nič. Samo takrat bo telo mirovalo.


Enako velja tudi za vsa telesa, ki se že gibljejo enakomerno in v ravni črti. Sila lahko spremeni hitrost in smer gibajočega telesa. Če se telo giblje premo enakomerno, potem ni te sile, ki bi mu spremenila hitrost ali pa je rezultanta sil enaka nič.


Opisane pojave obravnava 1. Newtonov zakon, ki ga spoznamo v nadaljevanju.


Prvi Newtonov zakon



Prvi Newtonov zakon opisuje telesa, ki mirujejo ali pa se gibljejo premo enakomerno. V obeh primerih je rezultanta vseh sil, ki delujejo na telo, enaka nič. Ta Newtonov zakon imenujemo tudi zakon o vztrajnosti, saj telo vztraja pri svojem gibanju oziroma mirovanju. Hitrost se mu ne spreminja.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Prvi Newtonov zakon se glasi:


Če je rezultanta sil, ki delujejo na telo, enaka nič, potem telo miruje ali pa se giblje premo enakomerno.



Primere, ko pa rezultanta sil na telo ni enaka nič, opisuje drugi Newtonov zakon. Podrobneje ga spoznamo kasneje, tukaj le omenimo, kaj se zgodi, če rezultanta sil ni enaka nič. V tem primeru je učinek rezultante podoben kot učinku ene sile. Rezultanta sil povzroči:

  • da se mirujoče telo začne gibati ali

  • da se že gibajočemu telesu poveča ali zmanjša hitrost.


Ravnovesje sil



Če je rezultanta sil, ki delujejo na telo nič, potem pravimo, da so sile v ravnovesju. Rečemo tudi, da je telo v ravnovesju. V skladu s prvim Newtonovim zakonom lahko takrat sklepamo, da se bo telo gibalo premo enakomerno ali mirovalo.


Velja pa tudi obratno. Če se telo ves čas opazovanja giblje enakomerno ali miruje, potem lahko sklepamo, da je rezultanta sil enaka nič.



Kako preverimo ravnovesje sil, si podrobneje poglejmo na dveh primerih:

  • na telo delujeta dve sili,

  • na telo deluje več sil.


Ravnovesje dveh sil



Dve sili sta v ravnovesju samo takrat, ko sta enako veliki in delujeta v nasprotno smer. Njuna rezultanta je nič. Takšne primere smo spoznali v gradivu Seštevanje sil za osnovno šolo.


Ravnovesje več sil



Če na telo deluje več sil pod različnimi koti, lahko ravnovesje preverjamo s:

  • paralelogramskim pravilom ali

  • mnogokotnik sil.


Paralelogramsko pravilo



Sile so v ravnovesju, ko lahko s paralelogramskim pravilom dobimo dve nasprotno veliki sili.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Mnogokotnik sil



Pri mnogokotniku sil sile vzporedno prestavljamo tako, da jih natovarjamo drugo na drugo. Če sta začetek prve sile in konica zadnje sile v isti točki, to pomeni, da je rezultanta nič. Sile so v ravnovesju.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Satcitananda podjetje za proizvodnjo, trgovino in izobraževanje d.o.o., Ljubljana