Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Opazujmo naravo. Na veji visi jabolko in tam miruje. Naučili smo se že, da sila povzroči gibanje telesa. Zato pomislimo, da na jabolko ne deluje nobena sila.
Vendar pa, da na telo ne bi delovala nobena sila, v naravi praktično nikoli ne velja. Zemlja namreč k sebi privlači vsa telesa s silo, ki ji pravimo gravitacija ali teža. Če želimo, da telo kljub teži miruje, mora nanj delovati vsaj še ena sila, ki bo nasprotna teži. Ti dve sili se morata odšteti in izničiti. Njuna rezultanta bo tako enaka nič. Samo takrat bo telo mirovalo.
Enako velja tudi za vsa telesa, ki se že gibljejo enakomerno in v ravni črti. Sila lahko spremeni hitrost in smer gibajočega telesa. Če se telo giblje premo enakomerno, potem ni te sile, ki bi mu spremenila hitrost ali pa je rezultanta sil enaka nič.
Opisane pojave obravnava 1. Newtonov zakon, ki ga spoznamo v nadaljevanju.
Prvi Newtonov zakon opisuje telesa, ki mirujejo ali pa se gibljejo premo enakomerno. V obeh primerih je rezultanta vseh sil, ki delujejo na telo, enaka nič. Ta Newtonov zakon imenujemo tudi zakon o vztrajnosti, saj telo vztraja pri svojem gibanju oziroma mirovanju. Hitrost se mu ne spreminja.
Prvi Newtonov zakon se glasi:
Če je rezultanta sil, ki delujejo na telo, enaka nič, potem telo miruje ali pa se giblje premo enakomerno.
Primere, ko pa rezultanta sil na telo ni enaka nič, opisuje drugi Newtonov zakon. Podrobneje ga spoznamo kasneje, tukaj le omenimo, kaj se zgodi, če rezultanta sil ni enaka nič. V tem primeru je učinek rezultante podoben kot učinku ene sile. Rezultanta sil povzroči:
da se mirujoče telo začne gibati ali
da se že gibajočemu telesu poveča ali zmanjša hitrost.
Če je rezultanta sil, ki delujejo na telo nič, potem pravimo, da so sile v ravnovesju. Rečemo tudi, da je telo v ravnovesju. V skladu s prvim Newtonovim zakonom lahko takrat sklepamo, da se bo telo gibalo premo enakomerno ali mirovalo.
Velja pa tudi obratno. Če se telo ves čas opazovanja giblje enakomerno ali miruje, potem lahko sklepamo, da je rezultanta sil enaka nič.
Kako preverimo ravnovesje sil, si podrobneje poglejmo na dveh primerih:
na telo delujeta dve sili,
na telo deluje več sil.
Dve sili sta v ravnovesju samo takrat, ko sta enako veliki in delujeta v nasprotno smer. Njuna rezultanta je nič. Takšne primere smo spoznali v gradivu Seštevanje sil za osnovno šolo.
Če na telo deluje več sil pod različnimi koti, lahko ravnovesje preverjamo s:
paralelogramskim pravilom ali
mnogokotnik sil.
Sile so v ravnovesju, ko lahko s paralelogramskim pravilom dobimo dve nasprotno veliki sili.
Pri mnogokotniku sil sile vzporedno prestavljamo tako, da jih natovarjamo drugo na drugo. Če sta začetek prve sile in konica zadnje sile v isti točki, to pomeni, da je rezultanta nič. Sile so v ravnovesju.
