IZREDNO OBVESTILO.
Zaradi izjemnih okoliščin povsem odpiramo bazo vsebin za vse razrede učencev osmih in devetih razredov osnovnih in za razrede dijakov srednjih šol ter njihove učitelje do konca šolskega leta. Vse informacije so na voljo na tej strani.
IZREDNO OBVESTILO.
Zaradi izjemnih okoliščin povsem odpiramo bazo vsebin za vse razrede učencev osmih in devetih razredov osnovnih in za razrede dijakov srednjih šol ter njihove učitelje do konca šolskega leta. Vse informacije so na voljo na tej strani.
IZREDNO OBVESTILO.
Zaradi izjemnih okoliščin povsem odpiramo bazo vsebin za vse razrede učencev osmih in devetih razredov osnovnih in za razrede dijakov srednjih šol ter njihove učitelje do konca šolskega leta. Vse informacije so na voljo na tej strani.
Vse o naši iniciativi, s katero do konca šolskega leta podeljujemo razredom prost dostop do vseh OpenProf vsebin, lahko preberete tu.
 
 
Presežek reaktantov fb
 

Reakcije s presežki reaktantov




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Začetne spojine med seboj reagirajo in nastanejo nove spojine, pri tem pa se spojine v reakcijah držijo razmerja, ki ga narekujejo posamezne enačbe. V gradivu Stehiometrija smo obravnavali idealne reakcije, kjer so bile količine reaktantov med seboj v idealnem (stehiometričnem) razmerju. Kaj pa če količine reaktantov niso v idealnem razmerju?


Nesorazmernost količin reaktantov



Kadar imamo nesorazmerne količine reaktantov, reakcije potekajo vse dotlej, dokler enega izmed reaktantov ne zmanjka. Reaktant, ki je v prebitku (presežni reaktant) ostane po končani reakciji v reakcijski mešanici, drugi pa iz reakcijske mešanice izgine.


Za primer vzemimo reakcijo, ko reagirata vodik in dušik. Urejena kemijska enačba za to reakcijo je:




Iz enačbe preberemo, da za eno molekulo dušika potrebujemo tri molekule vodika. Poglejmo si shemo, kjer je prikazan presežek dušika v reakcijski mešanici:




Shema prikazuje:

  • na levi strani imamo molekule vodika in dušika.

  • na desni strani imamo molekule amoniaka in dušika.

Pri reakciji so se porabile vse molekule vodika , medtem ko je nekaj molekul dušika ostalo nespremenjenih in so v reakcijski posodi tudi po zaključeni reakciji.


Stehiometrične naloge s presežkov reaktantov



Stehiometrične naloge s presežkom reaktantov računamo na podoben način kot navadne stehiometrične reakcije. Razlika je le v tem, da moramo najprej prepoznati reaktant v presežku.


Postopni koraki za reševanje stehiometričnih nalog s presežkom reaktantov so:

  • napišemo razmerje množin med snovjo, ki jo iščemo, in snovjo, ki je podana;

  • izračunamo množino reaktantov;

  • glede na zapisano razmerje množin preverimo ali v reakciji nastopa snov v presežku;

  • izračunamo količino presežne snovi, ki se porabi med reakcijo s pomočjo pravil za računanje stehiometričnih reakcij.



Poglejmo si postopek reševanja takih nalog na praktičnem primeru.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Ana ČEVDEK