Presežek reaktantov fb
 

Reakcije s presežki reaktantov




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Začetne spojine med seboj reagirajo in nastanejo nove spojine, pri tem pa se spojine v reakcijah držijo razmerja, ki ga narekujejo posamezne enačbe. V gradivu Stehiometrija smo obravnavali idealne reakcije, kjer so bile količine reaktantov med seboj v idealnem (stehiometričnem) razmerju. Kaj pa če količine reaktantov niso v idealnem razmerju?


Nesorazmernost količin reaktantov



Kadar imamo nesorazmerne količine reaktantov, reakcije potekajo vse dotlej, dokler enega izmed reaktantov ne zmanjka. Reaktant, ki je v prebitku (presežni reaktant) ostane po končani reakciji v reakcijski mešanici, drugi pa iz reakcijske mešanice izgine.


Za primer vzemimo reakcijo, ko reagirata vodik in dušik. Urejena kemijska enačba za to reakcijo je:




Iz enačbe preberemo, da za eno molekulo dušika potrebujemo tri molekule vodika. Poglejmo si shemo, kjer je prikazan presežek dušika v reakcijski mešanici:




Shema prikazuje:

  • na levi strani imamo molekule vodika in dušika.

  • na desni strani imamo molekule amoniaka in dušika.

Pri reakciji so se porabile vse molekule vodika , medtem ko je nekaj molekul dušika ostalo nespremenjenih in so v reakcijski posodi tudi po zaključeni reakciji.


Stehiometrične naloge s presežkov reaktantov



Stehiometrične naloge s presežkom reaktantov računamo na podoben način kot navadne stehiometrične reakcije. Razlika je le v tem, da moramo najprej prepoznati reaktant v presežku.


Postopni koraki za reševanje stehiometričnih nalog s presežkom reaktantov so:

  • napišemo razmerje množin med snovjo, ki jo iščemo, in snovjo, ki je podana;

  • izračunamo množino reaktantov;

  • glede na zapisano razmerje množin preverimo ali v reakciji nastopa snov v presežku;

  • izračunamo količino presežne snovi, ki se porabi med reakcijo s pomočjo pravil za računanje stehiometričnih reakcij.



Poglejmo si postopek reševanja takih nalog na praktičnem primeru.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Ana ČEVDEK