Relativno naslavljanje celic (ali relativno sklicevanje) je ena izmed oblik sklicevanja v preglednicah. Njena prednost je, da v formuli zapišemo relativni sklic na celico, ko pa formulo kopiramo v neko drugo celico, ki je od začetne oddaljena za dano razdaljo, se za isto razdaljo spremeni tudi imenovani sklic.
Poglejmo si podrobneje, kako deluje relativno naslavljanje. Na spodnji sliki, v celici C2, seštevamo podatka iz celic A2 in B2:
Po istem obrazcu za seštevanje želimo sešteti tudi pare števil iz stolpcev A in B. To naredimo enostavno tako, da kopiramo formulo v celici C2 v ostale celice v stolpcu C (v celice C3, C4, C5 in C6). Kopiranje izvedemo tako, da:
Izberemo celico s formulo, ki jo želimo kopirati (v tem primeru C2)
z miško primemo samozapolnitveno ročico (kvadrat v desnem spodnjem vogalu označene celice) ter
povlečemo ročico v smer kopiranja, v našem primeru več vrstic nižje
in miško izpustimo. Zaradi relativnega sklica na A2 in B2 v C2, se bo formula razmnožila tako, da se bodo relativni sklici samodejno prilagodili novemu naslovu, kjer se nahaja formula:
V obsežnejših primerih, ko bi bilo potrebno vleči ročico mnogo vrstic navzdol, je priporočljivo uporabiti kar dvojni klik na samozapolnitveni ročici. Program za urejanje preglednic zna sam poiskati "konec" - formulo zato izpolni do vrstice z zadnjimi vnesenimi podatki.