Oziralni odvisnik se v nemščini imenuje Relativsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. V oziralnem odvisniku je razložen samostalnik, ki je del glavnega stavka.
Oziralni odvisnik podrobneje razlaga samostalnik v glavnem stavku, kajti brez te razlage bi bil glavni stavek nerazumljiv. Po oziralnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico kateri / katera / katero.
V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo oziralni odvisnik.
Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri oziralnem odvisniku pa uporabimo:
oziralni zaimek (die, der, das ...) ali
oziralni zaimek s predlogom (in dem, für die ...) ali
različne vprašalnice (wer, was, wo, wohin).
V nemškem oziralnem odvisniku kot veznik uporabimo oziralni zaimek. Tega je treba sklanjati. Oziralni zaimek sklanjamo podobno kot določni člen:
Samo v 2. sklonu edine in množine ter v 3. sklonu množine se za oziralni zaimek uporabi daljša različica (v spodnji tabeli zapisano krepko).
Poglejmo nekaj primerov oziralnih odvisnikov.
Oziralni zaimek je treba prilagoditi samostalniku iz glavnega stavka po:
spolu in
sklonu.
V nemškem oziralnem odvisniku kot veznik uporabimo oziralni zaimek s predlogom, kadar tako zahteva kontekst. Tudi v tem primeru je treba oziralni zaimek sklanjati, njegov sklon je odvisen od predloga pred njim.
V nemškem oziralnem odvisniku lahko predlog in + oziralni zaimek zamenjamo z vprašalnico:
wo, kadar je samostalnik v 3. sklonu, ali
wohin, kadar je samostalnik v 4. sklonu.
V nemškem oziralnem odvisniku kot veznik uporabimo vprašalnico was, kadar se oziralni odvisnik nanaša na cel glavni stavek.
V nemškem oziralnem odvisniku kot veznik uporabimo vprašalnici was in wer, kadar:
stoji oziralni odvisnik pred glavnim stavkom in
se odvisni stavek na nič ne nanaša.
V takšnih primerih uporabimo was za stvari in wer za osebe.
Iz zgornjih primerov je razvidno, da je od vrste veznika odvisno, ali stoji oziralni stavek pred ali za glavnim stavkom. Kadar uporabimo oziralni zaimek, stoji oziralni odvisnik zmeraj za samostalnikom, na katerega se nanaša. Ko uporabimo vprašalnici was in wer, stoji oziralni odvisnik zmeraj na prvem mestu.
Je pa besedni red v odvisniku zmeraj enak:
Besedni red v oziralnem odvisniku je:
veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek
Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.
Izjema so modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.
Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.
V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:
ali glavni stavek stoji pred odvisnikom
ali za odvisnikom.
Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:
Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.
Če stoji glavni stavek za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
povedek + osebek + prislovno določilo + predmet