Modalna glagola shall in should odražata govorčev odnos do sveta. Oba sta prava modalna glagola, zato ju moramo v povedi vedno uporabiti v povezavi z drugim (glavnim) glagolom.
V nadaljevanju obravnavamo oblike in rabo vsakega glagola posebej.
Modalni glagol shall se dandanes ne uporablja več pogosto. Najdemo ga predvsem v formalnem govoru in pravnih dokumentih. Najpogosteje ga povezujemo s 1. osebo:
ednine (I),
množine (we).
pri tvorbi stavka ima shall samo eno obliko. To pomeni, da se ne spreminja glede na osebo, na katero se nanaša. Pri tem:
ne prevzame končnice -s za osebe he/ she/ it,
ne prevzame končnice -ed za tvorjenje preteklika,
ne prevzame končnice -ing.
Stavek lahko tvorimo v vseh treh oblikah:
trdilni,
nikalni,
vprašalni.
Poglejmo si jih.
Trdilno obliko tvorimo po naslednji formuli:
osebek + shall + nedoločnik
Nikalno obliko tvorimo po naslednji formuli:
osebek + shall not (shan't) + nedoločnik
Vprašalno obliko tvorimo po naslednji formuli:
shall + osebek + nedoločnik
Poglejmo si različne pomene, ki jih lahko izrazimo z modalnim glagolom shall.
V vseh oblikah se modalni glagol shall nanaša na prihodnost in ga dandanes običajno nadomestimo z glagolom will.
Poleg prihodnosti pa izraža tudi druge pomene. Tako v trdilni obliki shall še vedno občasno uporablja za izražanje:
predlogov in ponudb,
obljub,
pravil in ukazov.
Poglejmo si vsak pomen posebej.
Za izražanje predloga in ponudbe, modalni glagol shall uporabimo le v vprašalni obliki predvsem v 1. osebi (I, we). Nadomestimo pa ga lahko z modalnim glagolom should.
Kadar glagol shall izraža obljubo, ga ne moremo nadomestiti z glagolom should. V tem pomenu shall izraža večjo formalnost.
v pomenu izražanja pravil se modalni glagol shall pojavlja zelo redko. Najdemo pa ga predvsem v formalnih zapisih in zakonodaji.
Modalni glagol should je sicer pretekla oblika glagola shall, vendar ga ne uporabljamo za izražanje preteklosti modalnega glagola shall.
Njegova uporaba namesto shall bi popolnoma spremenila pomen prvotnega stavka. Spremenjen stavek pa še vedno ne bi izražal preteklosti.
Kot ostali modalni glagoli, tudi should ob sebi vedno potrebuje glavni glagol in:
ne tvori končnice -s za 3. osebo ednine (he/ she/ it) v sedanjiku
ne tvori končnice -ed za preteklost
ne tvori končnice -ing
Modalni glagol should se pojavlja v treh oblikah:
trdilni obliki,
nikalni obliki,
vprašalni obliki.
Poglejmo si tvorbo vsake oblike posebej.
Trdilno obliko tvorimo po naslednjem pravilu:
osebek + should + nedoločnik
Nikalno obliko tvorimo po naslednjem pravilu:
osebek + should not (shouldn't ) + nedoločnik
Vprašalno obliko tvorimo po naslednjem pravilu:
Should + osebek + nedoločnik
Odgovor na vprašalno poved z uporabo should pa tvorimo na naslednji način:
V nadaljevanju si oglejmo različne rabe modalnega glagola should.
Modalni glagol should prevajamo z izrazom naj bi ali bi moral.
Uporabljamo pa ga za izražanje:
blage obveznosti (nujnosti),
gotovosti,
nasvetov.
Poglejmo si uporabo podrobneje.
Ko izražamo blago nujnost (obveznost), se modalni glagol should v pomenu približa glagolu must. Vendar pa izraža
večjo vljudnost in
naše pričakovanje, da se bo dejanje uresničilo.
Gotovost ali prepričanje uporabljamo v:
sedanjosti,
preteklosti.
Poglejmo si uporabo za vsak čas posebej.
Gotovost v sedanjosti
Gotovost izražamo s sedanjikom, če močno pričakujemo uresničitev nekega dejanja.
Gotovost v preteklosti
Stavek tvorimo:
should + have + pretekli deležnik (ali 3. oblika glagola)
S preteklikom izražamo, da govorec pričakuje neko dejanje, ki pa ni bilo uresničeno.
Nasvet ali priporočilo je najpogosteje uporabljen pomen modalnega glagola should.
Nadomestimo ga lahko z izrazi:
advise to,
be recommended in
had better.
Should za nasvete uporabljamo v oblikah:
trdilni obliki,
nikalni obliki,
pretekliku.
Poglejmo si jih.
Nasveti v trdilni obliki
Z nasveti izražamo:
mnenja,
prepričanja in
čustva o dejstvih in dogodkih.
Nasvete v trdili obliki tvorimo na naslednji način:
should + nedoločnik
Nasveti v nikalni obliki
Kadar želimo nekaj odsvetovati uporabimo should v nikalni obliki, shouldn't. S tem izražamo, da nekaj ne bi smeli.
Nasveti v preteklosti
Ko izražamo svetovanje ali odsvetovanje v preteklosti, upoštevamo:
dejanje, ki ga govorec svetuje, ni bilo uresničeno,
dejanje, ki ga govorec odsvetuje, je bilo uresničeno.
Nasvet v preteklosti tvorimo na naslednji način:
should / shouldn't + have + pretekli deležnik (ali 3. oblika glagola)