Third Conditional

Pogojni odvisniki (conditional clauses) so tisti, ki glavne stavke dopolnjujejo s podatkom o pogoju. S tipom 3 (Third Conditional) izražamo hipotetični pogoj v preteklosti oziroma hipotetične posledice v preteklosti.

Ti stavki niso uresničljivi, saj preteklosti ni mogoče več spremeniti. V slovenščino ga prevajamo: če bi ... bi ....

Pri tvorbi pogojnikov tipa 3 uporabljamo različne čase in naklone.

V odvisnih stavkih lahko uporabljamo:

V glavnih stavkih lahko uporabljamo:

V primeru tipa 3 v odvisnem stavku uporabljamo pretekli čas Past Perfect Simple.

Ta način uporabimo, ko želimo poudariti vzročno-posledično zvezo: če bi bil izpolnjen pogoj, bi se uresničilo dejanje glavnega stavka.

Modalni glagol can v primeru tipa 3 uporabimo, kadar želimo izraziti, kaj bi nekdo zmogel in česa ne.

Ker tega modalnega glagola ne moremo postaviti v Past Perfect Simple, si pomagamo s frazo be able to, ki v prej omenjenem času postane had ali hadn't been able to. Nato sledi še glagol v nedoločniku.

Pretekli pogojnik tvorimo s pomočjo would, s have in preteklim deležnikom. Uporabljamo ga v glavnih stavkih tipa 3.

Namesto would lahko v določenih primerih uporabimo njegovi krajšo obliko 'd - za osebnimi zaimki ali kadar to omogoča izgovorjava.

Modalne glagole could, may, might lahko v tipu 3 uporabimo v glavnih stavkih, s katerimi izražamo hipotetične posledice nekega dejanja v preteklosti.

Uporabimo jih v njihovi pretekli pogojni obliki, ki jo sestavljajo modalni glagol, have in pretekli deležnik.

Pogojne odvisnike tipa 3 uporabljamo, kadar izražamo hipotetični pogoj oziroma hipotetične posledice nekega dejanja v preteklosti.

Če je glavni stavek v vprašalni obliki, nas običajno zanima, kaj bi se zgodilo v preteklosti, če bi bil izpolnjen pogoj odvisnega stavka.