Glagola need in dare lahko uporabljamo:
samostojno, kot polnopomenska glagola,
ali pa kot modalna glagola.
V tem gradivu se bomo posvetili modalni uporabi, da pa bomo razlikovali med samostojno in modalno rabo, pa na hitro osvežimo znanje o samostojni rabi glagolov need in dare.
Glagola v samostojni obliki nastopata kot polnopomenska glagola. Polnopomenske glagole razumemo kot glagole, ki imajo svoj lasten pomen:
Glagol to need v polnopomenski obliki ob sebi potrebuje samostalnik ali to-nedoločnik in nosi pomen potrebe ali želje.
Glagol to dare v polnopomenski obliki ob sebi potrebuje samostalnik ali (to) nedoločnik in nosi pomen izziva ali provokacije.
Kadar need in dare nastopata samostojno, kot polnopomenska glagola:
prevzameta običajne končnice glagolov (končnica -s za osebe he/ she/ it),
in ju lahko postavimo v pretekli čas (uporabimo končnico -ed).
To pa ni res pri modalni rabi, kjer glagola ne prevzemata končnic polnopomenskih glagolov. Poglejmo si to podrobneje.
Modalni glagol to dare se pojavlja v vseh treh oblikah stavkov:
trdilni,
nikalni,
vprašalni.
Vedno nastopa v kombinaciji z glagolom v nedoločniku in pomeni upati si:
Modalni glagol dare ob sebi potrebuje nedoločnik:
dare + nedoločnik
Spoznajmo vse tri oblike stavkov podrobneje.
V trdilnih povedih se glagol to dare modalni obliki ne uporablja pogosto. V svoji modalni funkciji prevzame značilnosti pravih modalnih glagolov, zato ne prevzame končnice -s za osebe he/ she/ it.
Modalni glagol to dare tvorimo na naslednji način:
oseba + dare + (to) nedoločnik
Poglejmo si še nekaj primerov glagola to dare v trdilni povedi.
Preteklik v trdilni obliki z modalnim glagolom dare tvorimo tako, da celoten stavek postavimo v odvisni govor. Glagol dare pri tem ne spremeni oblike.
V nikalnih povedih se glagol to dare v modalni obliki pojavlja najpogosteje, tvorimo ga po spodnjem pravilu.
oseba + dare not + nedoločnik
V nikalni obliki glagol pogosteje uporabljamo obliko dare not kot daren't.
Preteklik v nikalni obliki z modalnim glagolom dare tvorimo tako, da celoten stavek postavimo v odvisni govor. Glagol dare pri tem ne spremeni oblike.
Poleg nikalne oblike, se modalni glagol to dare najpogosteje uporablja v vprašalni obliki, ki jo tvorimo na naslednji način:
dare + oseba + nedoločnik
Poglejmo si še dva primera glagola to dare v stavku.
Modalni glagol to dare lahko uporabljamo v:
trdilnih povedih,
nikalnih povedih,
vprašalnih povedih.
Glagol dare v slovenščino prevajamo z izrazom upati si in ima pomen:
biti dovolj pogumen,
ali biti nesramen.
Poglejmo si podrobneje, kako to dare uporabljamo v različnih oblikah.
V trdilnih povedih glagol dare uporabljamo predvsem:
v odgovorih na vprašanja
v izrazu "I dare say"
Izraz "I dare say" lahko nosi različne pomene:
kakor kaže,
drznem si trditi,
izgleda,
verjetno.
v pogojni povedi
Uporablja se v 1. pogojniku za sedanjost in prihodnost.
V drugih oblikah se pojavlja redko.
V nikalnih povedih se modalni glagol dare, poleg vprašalne oblike, pojavlja najpogosteje. V tej obliki pa izraža pomanjkanje poguma.
Poglejmo si primer nikalne oblike glagola to dare v povedi.
V vprašalnih povedih se modalni glagol to dare, poleg nikalne oblike, pojavlja najpogosteje. Pri tem ohrani pomen upati si.
Modalni glagol to need se pojavlja v vseh treh oblikah:
trdilni,
nikalni,
vprašalni.
V vlogi modalnega glagola, to need vedno nastopa v kombinaciji z glagolom v nedoločniku in pomeni morati:
need + nedoločnik
V trdilnih povedih se glagol to need v modalni obliki pojavlja redko. V modalni obliki se glagol to need ne spreminja v različnih osebah, zato ne prevzame končnice -s za osebe he/ she/ it.
Modalni glagol to need tvorimo na naslednji način:
oseba + need + nedoločnik
Poglejmo si še en primer glagola to need v trdilni obliki.
V nikalnih povedih se glagol to need v modalni obliki pojavlja najpogosteje, tvorimo ga na naslednji način:
oseba + need not + nedoločnik
Poglejmo si še en primer glagola to need v nikalni obliki.
Vprašalni stavek z modalnim glagolom need tvorimo na naslednji način:
need + oseba + nedoločnik
Poglejmo si še en primer glagola to need v vprašalni obliki.
Najpogosteje uporabljamo modalni glagol to need v nikalnih in vprašalnih povedih. Pomen modalnega glagola to need v povedih izraža:
nujnost,
neobveznost.
Ti dve možnosti si poglejmo podrobneje.
Nujnost (obveznost) lahko izražamo v:
trdilni obliki,
vprašalni obliki.
Poglejmo kako to need, uporabljamo v obeh oblikah.
Trdilna oblika
Modalni glagol need v slovenščino ga prevajamo z izrazom morati.
Ko izražamo nujnost v trdilni obliki, glagol to need običajno nadomestimo z modalnima glagoloma must ali have to.
Modalni glagol to need lahko v trdilni obliki uporabljamo tudi v pogojnih stavkih (Zero Conditional).
Vprašalna oblika
Z modalnim glagolmo to need v vprašalni obliki sprašujemo po nujnosti (obveznosti), obenem pa je izražena večja formalnost.
Glagol to need v nikalni obliki izraža neobveznost oziroma dovoljenje, da se neko dejanje ne izvrši. V slovenščino ga prevajamo z izrazom ni potrebno.
Uporabljamo ga lahko za izražanje neobveznosti v:
sedanjosti
preteklosti,
Poglejmo si uporabo v obeh časih posebej.
neobveznost v sedanjosti
V sedanji obliki to need najpogosteje uporabljamo, z njim pa izrazimo odsotnost obveznosti (neobveznost).
V nikalni obliki glagola needn't ne moremo nadomestiti z glagolm mustn't.
Lahko pa ga nadomestimo z glagolom don't have to.
neobveznost v preteklosti
Neobveznost v preteklosti tvorimo po spodnjem pravilu.
needn't + have + pretekli deležnik (3. oblika glagola)
Pomen glagola needn't se v preteklosti spremeni, saj odraža, da je bilo neobvezno dejanje izvršeno. V slovenščino bi ta izraz prevedli z ne bi bilo treba.