Odvisni vprašalni stavek - Indirekter Fragesatz
 

Indirekter Fragesatz - Odvisni vprašalni stavek




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Odvisni vprašalni stavek se v nemščini imenuje indirekter Fragesatz. To je vprašalni stavek v podredno zloženi povedi.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Po odvisnem vprašalnem stavku se ne sprašujemo z vprašalnico, kajti ta je že sam po sebi vprašanje.



V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo odvisni vprašalni stavek.


Tvorba odvisnega vprašalnega stavka



Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri odvisnem vprašalnem stavku pa uporabimo:

  • ob (ali),

  • različne vprašalnice (wer, wo, wie, wann ...),

  • prislove ali zloženke s predlogi (womit, worauf, worüber ...).


V nemškem odvisnem vprašalnem stavku uporabljamo veznik ob, kadar je vprašalni stavek tvorjen brez vprašalnice.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V nemškem odvisnem vprašalnem stavku kot veznik uporabljamo vprašalnice, kadar je vprašalni stavek tvorjen z vprašalnico.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V nemškem odvisnem vprašalnem stavku kot veznik uporabljamo prislov oziroma zloženko, ki je sestavljena iz predloga, kadar je vprašalni stavek tvorjen s tovrstno vprašalnico.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Odvisni vprašalni stavek lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:


Besedni red v odvisnem vprašalnem stavku je:


veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek



Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:

  • ali glavni stavek stoji pred odvisnikom

  • ali za odvisnikom.


Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:


Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


osebek + povedek + prislovno določilo + predmet



Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.


Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


povedek + osebek + prislovno določilo + predmet



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.