Dejan Klančič, avtor/ica gradiva, nudi inštrukcije nemščine v naslednjih krajih: Maribor, Ruše.

Skype Učitelj/ica omogoča inštrukcije tudi prek Skypa.


Predmetni odvisnik se v nemščini imenuje Objektsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. S predmetnim odvisnikom je razložen predmet glavnega stavka.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Predmeti odvisnik izraža predmet glavnega stavka. Po predmetnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico komu ali čemu in koga ali kaj.



V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo predmetni odvisnik.


Tvorba predmetnega odvisnika



Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri predmetnem odvisniku pa lahko uporabimo:

  • dass (da),

  • ob (ali),

  • oziralni zaimki (die, der, das ...),

  • prislove ali zloženke s predlogi (womit, worauf, worüber ...),

  • različne vprašalnice (kdo, kaj, zakaj, kdaj ...).


Veznik ob, zloženke s predlogi in različne vprašalnice smo obravnavali že pri vprašalnem odvisniku. Tudi oziralne zaimke smo že obravnavali pri oziralnem odvisniku, zato jih na tem mestu izpustimo, saj se obnašajo povsem enako. V tem gradivu se bomo osredotočili le na veznik dass.



Poglejmo nekaj primerov predmetnih odvisnikov.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Kadar uporabimo predmetni odvisnik, stojijo v glavnem stavku večinoma glagoli, kot so:

  • glauben (misliti),

  • hoffen (upati),

  • meinen (meniti)

  • sagen (reči),

  • verstehen (razumeti),

  • wissen (vedeti).


Predmetni odvisnik lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:


Besedni red v predmetnem odvisniku je:


veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek



Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:

  • ali glavni stavek stoji pred odvisnikom

  • ali za odvisnikom.


Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:


Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


osebek + povedek + prislovno določilo + predmet



Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.


Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


povedek + osebek + prislovno določilo + predmet



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Kadar je osebek v glavnem in odvisnem stavku enak in je v povedi uporabljen sedanjik ali prihodnjik, lahko predmetni odvisnik skrajšamo. V tem primeru se osebek v odvisnem stavku izpusti, glagol odvisnika pa se priključi v nedoločniku s predlogom zu.



glavni stavek + odvisni stavek (zu + nedoločnik)



Poglejmo primer predmetnega odvisnika s predlogom zu.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.