Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Predmetni odvisnik se v nemščini imenuje Objektsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. S predmetnim odvisnikom je razložen predmet glavnega stavka.
Predmeti odvisnik izraža predmet glavnega stavka. Po predmetnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico komu ali čemu in koga ali kaj.
V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo predmetni odvisnik.
Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri predmetnem odvisniku pa lahko uporabimo:
dass (da),
ob (ali),
oziralni zaimki (die, der, das ...),
prislove ali zloženke s predlogi (womit, worauf, worüber ...),
različne vprašalnice (kdo, kaj, zakaj, kdaj ...).
Veznik ob, zloženke s predlogi in različne vprašalnice smo obravnavali že pri vprašalnem odvisniku. Tudi oziralne zaimke smo že obravnavali pri oziralnem odvisniku, zato jih na tem mestu izpustimo, saj se obnašajo povsem enako. V tem gradivu se bomo osredotočili le na veznik dass.
Poglejmo nekaj primerov predmetnih odvisnikov.
Kadar uporabimo predmetni odvisnik, stojijo v glavnem stavku večinoma glagoli, kot so:
glauben (misliti),
hoffen (upati),
meinen (meniti)
sagen (reči),
verstehen (razumeti),
wissen (vedeti).
Predmetni odvisnik lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.
Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:
Besedni red v predmetnem odvisniku je:
veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek
Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.
Izjema so modalni glagoli v sestavljenem pretekliku.
Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.
V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:
ali glavni stavek stoji pred odvisnikom
ali za odvisnikom.
Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:
Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.
Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:
povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Kadar je osebek v glavnem in odvisnem stavku enak in je v povedi uporabljen sedanjik ali prihodnjik, lahko predmetni odvisnik skrajšamo. V tem primeru se osebek v odvisnem stavku izpusti, glagol odvisnika pa se priključi v nedoločniku s predlogom zu.
glavni stavek + odvisni stavek (zu + nedoločnik)
Poglejmo primer predmetnega odvisnika s predlogom zu.
