IZREDNO OBVESTILO.
Zaradi izjemnih okoliščin povsem odpiramo bazo vsebin za vse razrede učencev osmih in devetih razredov osnovnih in za razrede dijakov srednjih šol ter njihove učitelje do konca šolskega leta. Vse informacije so na voljo na tej strani.
IZREDNO OBVESTILO.
Zaradi izjemnih okoliščin povsem odpiramo bazo vsebin za vse razrede učencev osmih in devetih razredov osnovnih in za razrede dijakov srednjih šol ter njihove učitelje do konca šolskega leta. Vse informacije so na voljo na tej strani.
IZREDNO OBVESTILO.
Zaradi izjemnih okoliščin povsem odpiramo bazo vsebin za vse razrede učencev osmih in devetih razredov osnovnih in za razrede dijakov srednjih šol ter njihove učitelje do konca šolskega leta. Vse informacije so na voljo na tej strani.
Vse o naši iniciativi, s katero do konca šolskega leta podeljujemo razredom prost dostop do vseh OpenProf vsebin, lahko preberete tu.
 
 



Dejan Klančič, avtor/ica gradiva, nudi inštrukcije nemščine v naslednjih krajih: Maribor, Ruše.

Skype Učitelj/ica omogoča inštrukcije tudi prek Skypa.


Predmetni odvisnik se v nemščini imenuje Objektsatz. To je odvisni stavek v podredno zloženi povedi. S predmetnim odvisnikom je razložen predmet glavnega stavka.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Predmeti odvisnik izraža predmet glavnega stavka. Po predmetnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico komu ali čemu in koga ali kaj.



V nadaljevanju si oglejmo, kako tvorimo predmetni odvisnik.


Tvorba predmetnega odvisnika



Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Pri predmetnem odvisniku pa lahko uporabimo:

  • dass (da),

  • ob (ali),

  • oziralni zaimki (die, der, das ...),

  • prislove ali zloženke s predlogi (womit, worauf, worüber ...),

  • različne vprašalnice (kdo, kaj, zakaj, kdaj ...).


Veznik ob, zloženke s predlogi in različne vprašalnice smo obravnavali že pri vprašalnem odvisniku. Tudi oziralne zaimke smo že obravnavali pri oziralnem odvisniku, zato jih na tem mestu izpustimo, saj se obnašajo povsem enako. V tem gradivu se bomo osredotočili le na veznik dass.



Poglejmo nekaj primerov predmetnih odvisnikov.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Kadar uporabimo predmetni odvisnik, stojijo v glavnem stavku večinoma glagoli, kot so:

  • glauben (misliti),

  • hoffen (upati),

  • meinen (meniti)

  • sagen (reči),

  • verstehen (razumeti),

  • wissen (vedeti).


Predmetni odvisnik lahko stoji pred ali za glavnim stavkom.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Besedni red v odvisniku je zmeraj enak:


Besedni red v predmetnem odvisniku je:


veznik + osebek + predmet / prislovno določilo + povedek



Kadar je v stavku uporabljen deljiv glagol, se v odvisnem stavku osebna glagolska oblika in predpona združita in pišeta skupaj.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



Kadar tvorimo sestavljeni preteklik z modalnim glagolom, pomožni glagol haben v odvisnem stavku ne pride povsem na konec stavka, temveč pred glavni glagol in modalni glagol.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V glavnem stavku pa je besedni red odvisen od tega:

  • ali glavni stavek stoji pred odvisnikom

  • ali za odvisnikom.


Če stoji glavni stavek v povedi pred odvisnikom, potem je osebna glagolska oblika, ki je izražena s povedkom, na 2. mestu:


Če stoji glavni stavek pred odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


osebek + povedek + prislovno določilo + predmet



Če pa stoji glavni stavek v povedi za odvisnikom, potem se besedni red spremeni - osebek in povedek zamenjata mesti.


Če glavni stavek stoji za odvisnikom, potem je besedni red v glavnem stavku:


povedek + osebek + prislovno določilo + predmet



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Kadar je osebek v glavnem in odvisnem stavku enak in je v povedi uporabljen sedanjik ali prihodnjik, lahko predmetni odvisnik skrajšamo. V tem primeru se osebek v odvisnem stavku izpusti, glagol odvisnika pa se priključi v nedoločniku s predlogom zu.



glavni stavek + odvisni stavek (zu + nedoločnik)



Poglejmo primer predmetnega odvisnika s predlogom zu.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.