Zaimenski prislovi so posebni prislovi, ki so sestavljeni iz prislova da(r) ali wo(r) in točno določenega predloga.
Ko povežemo prislov da ali wo s predlogom, ki se začne na samoglasnik, zaradi lažne izgovorjave dodamo medpono -r-.
Zaradi lažje izgovorjave dodamo medpono -r-, ko prislov da ali wo povežemo s predlogom, ki se začne na samoglasnik.
Predlog je odvisen od glagola, s katerim tvori stalno besedno zvezo.
Te prislove uporabljamo namesto besedne zveze, ki je sestavljena iz samostalnika in predloga.
Poenostavljeno lahko rečemo, da uporabljamo zaimenski prislov vedno, ko se nanašamo na:
stvari
pojme
Zaimenski prislov uporabljamo tudi, ko se nanašamo na cele stavke.
Izjema so oziralni odvisniki. Ko se s celim stavkom nanašamo na stvar ali pojem, v vlogi veznika ne uporabimo zaimenskega prislova, temveč:
predlog in
osebni zaimek v ustreznem sklonu.
Ko se nanašamo na:
osebe ali
živa bitja,
ne uporabimo zaimenskega prislova, temveč predlog in osebni zaimek v ustreznem sklonu.
Izjema so predmeti, ki jih konkretno navedemo in tako ločimo od ostalih predmetov.
Na seznamu so navedeni najpogosteje rabljeni zaimenski prislovi s prislovom da(r), ki jih uporabljamo v trdilnih stavkih.
Na seznamu so navedeni najpogosteje rabljeni zaimenski prislovi s prislovom wo(r), ki jih uporabljamo v vprašalnih stavkih.