Z vidika besedotvorja poznamo enostavne in sestavljene glagole:
Enostavni glagoli so tisti, ki sestojijo samo iz glagolske osnove.
Sestavljeni glagoli so pa tisti, ki sestojijo iz glagolske osnove in predpone. Kateri glagol dobi predponi in kateri ne, je odvisno od želenega pomena glagola.
Ker ni vseeno, kakšno predpono dobi nek glagol, sestavljene glagole ločimo na:
deljive (primer deljivega glagola ali glagola z deljivo predpono je aufstehen) in
nedeljive (primer nedeljivega glagola ali glagola z nedeljivo predpono je verstehen) glagole.
Pri deljivih glagolih se predpona pri spreganju loči od glagola in vedno stoji na koncu stavka. Glagolska osnova pa skupaj z glagolsko končnico, se pravi spregana oblika glagola, stoji na prvem ali na drugem mestu v stavku.
Pri nedeljivih glagolih pa se predpona pri spreganju ne loči od glagola, temveč ostane skupaj z glagolsko osnovo in glagolsko končnico, se pravi spregano obliko glagola, na prvem ali na drugem mestu v stavku.
V nadaljevanju si poglejmo, katere predpone so značilne za deljive in katere za nedeljive glagole.
Deljive predpone so večinoma samostojne besede (največkrat predlogi) oziroma besede s samostojnim pomenom. Deljive predpone so vedno naglašene.
Deljive predpone so:
ab-, an-, auf-, aus-, ein-, fern-, heim-, her-, heraus-, herein-, herauf-, los-, mit-, nach-, vor-, weg-, zu-, zurück-.
Poglejmo nekaj primerov:
je deljiva predpona pri spreganju ločena od glagola in vedno stoji na koncu stavka, medtem ko
glagolska osnova skupaj z glagolsko končnico, se pravi spregana oblika glagola, stoji na prvem ali na drugem mestu v stavku.
Tudi pri sestavljenem pretekliku in predpretekliku se predpona loči od glagola, tako da se -ge- vrine med glagolsko predpono in glagolsko osnovo.
Nedeljive predpone načeloma niso samostojne besede oziroma besede s samostojnim pomenom. Nedeljive predpone niso nikoli naglašene.
Nedeljive predpone so:
be-, emp-, ent-, er-, ge-, miss-, ver-, zer-.
Poglejmo nekaj primerov:
V sedanjiku in enostavnem pretekliku nedeljiva predpona pri spreganju:
nikoli ni ločena od glagola, temveč ostane skupaj z glagolsko osnovo in glagolsko končnico, se pravi spregano obliko glagola,
ostane na prvem ali na drugem mestu v stavku.
Tudi pri sestavljenem pretekliku in predpretekliku se predpona ne loči od glagola, tako da se -ge- ne vrine med glagolsko predpono in glagolsko osnovo oziroma povsem odpade.
Obstajajo pa tudi predpone, ki so deljive in nedeljive.
Takšne predpone, ki so deljive in nedeljive, so:
durch-, über-, um-, unter-, wider-, wieder-.
Poglejmo primere:
Ta okoliščina, ali je glagol deljiv ali nedeljiv, je odvisna od konkretnega glagola oziroma njegovega pomena:
pri deljivih glagolih ostane samostojni pomen predpone ohranjen in ta tudi ohrani svoj naglas,
medtem ko dobita nenaglašena predpona in nedeljiv glagol nov pomen.
Se pa glagoli s temi predponami, ki so torej lahko deljive ali nedeljive, spregajo po povsem enakih pravilih, ki smo jih predstavili zgoraj za deljive glagole in nedeljive glagole.