Funkcionalna izomerija fb
 

Funkcionalna izomerija




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Funkcionalni izomeri so spojine, ki imajo:

  • enako molekulsko formulo,

  • a različne funkcionalne strukture v svojih zgradbi.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Izomere so pomembne zato, ker se po fizikalnih kot kemijskih lastnosti razlikujejo, kot na primer:

  • vrelišče,

  • tališče,

  • gostota,

  • idr.


Najbolj tipični primeri funkcionalne izomerije so naslednje kombinacije:

Poglejmo si jih podrobneje.


Alkeni in cikloalkani



Razlika med alkeni in cikloalkani je velika:


Kemizem obeh spojin se zelo razlikuje:


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Alkoholi in etri



Razlika med alkoholi in etri je:

  • alkoholi tvorijo vodikovo vez in zato imajo vrelišča višja kot njihovi funkcionalni izomeri,

  • medtem ko so etri izredno hlapne spojine in imajo nizka vrelišča.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Karboksilne kisline in estri



Karboksilne kisline kot že samo ime pove spadajo med kisline, medtem ko so estri hlapne spojine, ki so glavna sestavina vonjav.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Ketoni in aldehidi



Obe spojini imata enako funkcionalno skupino - karbonilno skupino (). A njun kemizem se precej razlikuje.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Alkini, alkandieni in cikloalekni



Tudi v tem primeru imajo vse spojine enako molekulsko formulo, a so prvi aciklični ogljikovodiki, drugi pa ciklični ogljikovodiki (več o razvrstitvi tudi v Razvrstitev organskih spojin). Med seboj se kemijsko precej razlikujejo .


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Ana ČEVDEK