Geometrijski liki so sestavljeni iz osnovnih gradnikov geometrije v ravnini, ki smo jih spoznali v poglavju Geometrija v ravnini - osnovni pojmi. Geometrijske like lahko preprosto poimenujemo tudi enostavni liki.
Geometrijski lik je množica točk v ravnini, katero omejuje sklenjena krivulja, ki sama sebe ne seka.
Poleg enostavnih likov poznamo tudi kompleksne like, pri katerih se stranice med seboj lahko tudi sekajo, vendar njihova obravnava presega vsebino učne snovi, tako da v tem učbeniku niso zajeti.
Geometrijske like delimo na večkotnike in druge like.
Za večkotnike je značilno, da jih omejuje lomljena ravna črta.
Med večkotnike spadajo:
šestkotnik (učbenik obravnava pravilni šestkotnik)
n-kotnik (učbenik obravnava pravilni n-kotnik)
Točke, na katerih se lomljena ravna črta lomi, imenujemo oglišča geometrijskega lika, odseke med zaporednimi oglišči pa imenujemo stranice geometrijskega lika.
Premico, na kateri leži stranica večkotnika, imenujemo nosilka stranice.
Oglišča označimo z velikimi tiskanimi črkami, stranice in njihove nosilke pa z malimi tiskanimi črkami.
Poseben primer večkotnikov je pravilni večkotnik. Zanj je značilno, da ima vse stranice enake dolžine in vse kote skladne.
Večkotnike delimo na konveksne in konkavne.
Za konveksne oz. izbočene večkotnike velja:
posamezen notranji kot je manjši ali enak 180°
vsaka daljica med dvema ogliščema se nahaja znotraj ali na robu mnogokotnika
Na sliki je prikazan konveksni štirikotnik:
Za konkavne oz. vbočene večkotnike velja:
vsaj en notranji kot je večji od 180° (pri štirikotniku natanko en notranji kot)
obstaja daljica med dvema ogliščema, katere del se nahaja zunaj mnogokotnika
Na sliki je prikazan konkavni štirikotnik:
Več o konveksnosti in konkavnosti si lahko preberete v poglavju o množicah.
Ti liki so omejeni z neravnimi robnimi črtami.
Najpomembnejši med njimi je krog, ki ga opišemo s središčem S in razdaljo od središča do oboda kroga, tj.polmerom r: