Grafikon je slikovna predstavitev podatkov iz preglednice v dvo- ali trirazsežnem koordinatnem sistemu. Prednost prikazovanja z grafikonom je, da je posredovana informacija bolj nazorna in lažje predstavljiva. Grafikoni so dinamični, to pomeni, da se s spremembo podatkov v preglednici samodejno spremeni tudi sam grafikon.
Grafikon črpa podatke iz preglednice. V preglednici zapisane podatke pa ločimo na:
neodvisne podatke in
odvisne podatke.
Grafikoni morajo biti opremljeni tako, da je iz njih jasno razvidno, kaj prikazujejo. Poglejmo na naslednji sliki elemente grafikona. Elementi so označeni s črkami od A do K:
Opišimo grafikon:
Naslov grafikona
Naslov grafikona se nahaja na vrhu grafikona. Kot naslov lahko uporabimo tudi vprašanje ali navadno trditev, mora pa biti kratek, jasen in natančen.
Na sliki: naslov grafikona je Povprečna letna temperatura zraka in količina padavin, Slovenija, letno.
Področje x osi
Področje x osi obsega črto osi in črtice, ki ponazarjajo kategorije spremenljivk. Pod osjo so oznake neodvisnih spremenljivk (npr. leta). Vodoravna os lahko prikazuje samo niz vrednosti neodvisnih spremenljivk, ti pa so lahko:
opisni podatki (npr. imena držav, krajev, oseb, artiklov),
datumski ali časovni podatki (npr. leta, meseci, obdobja, ure),
številčni podatki.
Na sliki: na x osi so prikazana leta od 2010 do 2014.
Področje y osi
Navpična os prikazuje niz vrednosti odvisnih spremenljivk (npr. povprečne letne temperature zraka), ima določeno merilo in oznake kategorij. Podatki na tej osi so največkrat prikazani v decimalni, denarni ali odstotkovni obliki.
Za grafično ponazoritev več nizov odvisnih spremenljivk, ki so ali različnih velikostnih razredov ali celo dveh različnih vrst podatkov, uporabimo dve navpični osi. Levo vrednostno os imenujemo primarna y os, desno pa sekundarna y os.
Na sliki: na primarni y osi je povprečna letna temperatura zraka, na sekundarni y osi pa povprečna letna količina padavin.
Legenda
Legenda opisuje posamezne nize odvisnih spremenljivk, poleg vzorca senčenja poda opis niza. Če prikazujemo samo en niz odvisnih podatkov, legenda ni nujno potrebna, saj že v naslovu grafikona opredelimo pomen prikazanih podatkov. V primeru, da imamo več nizov odvisnih spremenljivk, pa je legenda nujna.
Na sliki: s poljem oranžne barve je označena povprečna letna temperatura zraka, z modrim poljem pa povprečna letna količina padavin. Take so tudi barve stolpcev oziroma krivulje.
Nizi vrednosti odvisnih spremenljivk
Stolpci, tortne rezine, kolobarni izseki, krivulje na grafikonu predstavljajo nize odvisne spremenljivk. Višina stolpca (velikost rezine in podobno) predstavlja vrednost spremenljivke.
Na sliki: povprečne letne temperature so prikazani z oranžnimi stolpci, povprečna količina padavin pa je prikazana z modro krivuljo.
Naslov osi
Naslovi vodoravne in navpične osi kratko opisujejo vrsto prikazanih podatkov (npr. leto, kraj, artikel). Naslov ni nujen, pomembno je le, da kjerkoli v grafikonu navedemo mersko enoto, v kateri so podatki predstavljeni (npr. v €, v kg, v °C).
Na sliki: vodoravna os (x os) nima naslova, naslov primarne y osi je °C, naslov sekundarne y osi pa mm.
Površina grafikona
Površina grafikona zajema celoten okvir, v katerem se nahaja grafikon. Oblikujemo jo za lepši videz grafikona, npr. obarvamo, občrtamo. Pazimo, da z oblikovanjem ne zasenčimo sporočilnosti grafikona.
Risalna površina
Ploskev med osema x in y imenujemo risalna površina. Je del površine grafikona, kjer so izrisani nizi podatkov.
Mrežne črte
Mrežo črt v ozadju risalne površine imenujemo mrežne črte. Namenjene so lažjemu prepoznavanju velikosti odvisnih spremenljivk.
Oznake podatkov
Na posamezne nize spremenljivk lahko zapišemo njihove številčne, odstotkovne ali besedilne vrednosti - imenujemo jih oznake podatkov.
Na sliki: na stolpcih so številčno zapisane povprečne letne temperature zraka (npr. 9,3).
Vir podatkov
Vir podatkov je lahko publikacija, spletna stran, ustni vir... Navedemo ga v preglednici ali tudi v grafikonu.
Na sliki: vir Ministrstvo za okolje in prostor je zapisan spodaj levo.
Grafikoni se lahko med seboj razlikujejo glede na:
obliko izrisa in
vrsto grafikona.
Poglejmo si jih natančneje.
Glede na razsežnost oziroma dimenzijo oblike, s katero prikazujemo podatke, ločimo:
Grafikone v 2D obliki. Podatki na takih grafikonih so prikazani z geometrijskim likom, npr. večkotnikom, krogom, točko, premico ali kotom.
Grafikone v 3D obliki. Podatki na takih grafikonih so prikazani z geometrijskim telesom, npr. prizmo, piramido, valjem ali stožcem.
V grafikonih izrisanih v 3D obliki, so podatki predstavljeni v trodimenzionalni obliki - a vendar niso pravi 3D grafikoni. Uporabljajo namreč le vodoravno in navpično os, tretja (z) os pa ni uporabljena.
Vrste grafikonov so natančneje opisane v gradivu Vrste grafikonov. Tukaj jih le na hitro preglejmo.
Glede na vrsto grafikona pa programi za urejanje preglednic ponujajo kar nekaj osnovnih vrst grafikonov:
stolpčni,
palični,
črtni,
tortni,
kombinirani in druge vrste.
Vsaka vrsta grafikona ima še svojo podvrsto. Izbira vrste in podvrste grafikona je zelo pomembna. Odvisna je od informacije, ki jo želimo z grafikonom predstaviti oziroma sporočiti. Pri tem velja, da najljubši grafikon ni vedno najprimernejši!