Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Pogojnik (ali Konjunktiv II) je glagolski naklon, s katerim izražamo, da:
nekaj morebiti obstaja,
bi se nek dogodek lahko uresničil,
si želimo (ali ne), da bi se ta uresničil.
Pogojni naklon opisuje nek namišljen dogodek. Gre torej za željo, neresničen (nedejanski) dogodek ali stanje. V tem se tudi razlikuje od povednega naklona. Povedni naklon namreč opisuje dogodek ali stanje, ki se zares zgodi, torej dejanski dogodek.
Pogojnik ali Konjunktiv lahko tvorimo v:
sedanjiku,
pretekliku,
Poglejmo si tvorjenje pogojnika v navedenih primerih.
Sedanjiško obliko pogojnika izpeljemo iz enostavnega preteklika (Präteritum).
Pogojnik v sedanjiku tvorimo po formuli:
koren glagola v enostavnem pretekliku + končnica
V sedanjiku se tvorba pogojnika z nepravilnimi in s pravilnimi glagoli v nekaterih primerih razlikuje v uporabi preglasa. Poglejmo si tvorbo z obema skupinama glagolov podrobneje.
Pogojnik nepravilnih glagolov v sedanjiku tvorimo tako, da:
korenu glagola v povednem naklonu enostavnega preteklika
dodamo naslednje končnice:
Glagoli v enostavnem pretekliku, ki imajo v korenu samoglasnik a, o ali u, tvorijo pogojnik z ustrezno končnico in s preglasom.
Vsi modalni glagoli imajo v korenu samoglasnik, ki lahko preglasi. Kljub temu pa ne tvorijo vsi pogojnika s preglasom.
Določene oblike pogojnika nepravilnih glagolov zvenijo neobičajno ali arhaično. Tako delujejo predvsem številne oblike pogojnika s preglasom:
beföhle / befähle (bi ukazal)
bärste (bi počil)
drösche / dräsche (bi mlatil)
flöchte (bi pletel)
göre (bi vrel)
genösse (bi užival)
höbe / hübe (bi dvignil)
kröche (bi plazil)
lüde (bi vabil)
mölke (bi molzel)
mäße (bi meril)
ränge (bi ruval)
schölle (bi zvenel)
schräke (bi ustrašil)
sänne / sönne (bi razmišljal)
sprösse (bi poganjal)
stäche (bi bodel)
tröffe (bi kapljal)
verdürbe (bi kvaril)
wränge (bi cedil)
Zgornje oblike pogojnika niso več v uporabi. Namesto njih se uporablja struktura s pomožnim glagolom "würden", ki ga ustrezno spregamo, in nedoločnikom.
Nadomestna (alternativna) struktura za tvorjenje pogojnika nepravilnih glagolov:
würden + nedoločnik
V sedanjiku je pogojnik pravilnih glagolov enak kot oblika glagola v povednem naklonu enostavnega preteklika. Do preglasa pa ne pride niti v primeru, ko pravilni glagol v korenu vsebuje a, o ali u.
Zaradi podvajanja oblike glagola je iz konteksta mnogokrat težko sklepati ali je mišljena uporaba:
enostavnega preteklika ali
pogojnika.
Da ne bi prihajalo do dileme, ali je mišljen enostavni preteklik ali pogojnik, se za tvorbo pogojnika alternativno uporablja struktura s pomožnim glagolom "würden", ki ga ustrezno spregamo, in nedoločnikom.
Nadomestna (alternativna) struktura pogojnika pravilnih glagolov z nedoločnikom:
würden + nedoločnik
Pogojnik v pretekliku izpeljemo iz sestavljenega preteklika (perfekta) tako, da:
pomožni glagol haben ali sein postavimo v pogojno obliko, se pravi hätten ali wären, in ga spregamo,
pretekli deležnik (glavni glagol) pa ostane nespremenjen.
Pogojnik v pretekliku tvorimo:
hätten / wären + pretekli deležnik
Povedni naklon pozna tri različne oblike za preteklik, pogojnik pa samo eno.
Pogojnik v trpniku izpeljemo iz trpnika tako, da:
pomožni glagol werden ali sein postavimo v pogojno obliko, se pravi würden ali wären, in ga spregamo,
pretekli deležnik (glavni glagol) pa ostane nespremenjen.
V pretekliku ohranimo glagolsko obliko worden.
Pogojnik v trpniku tvorimo:
würden / wären + pretekli deležnik (+ worden)
Trpnik lahko v pretekliku izrazimo v vseh treh glagolskih časih, pogojnik pa samo v enem.
Kot smo uvodoma že povedali, uporabljamo glagolski naklon, ko želimo izraziti, da:
neka okoliščina morebiti obstaja,
bi se nek dogodek pod določenimi pogoji uresničil ali
si želimo (ali ne), da bi se ta uresničil.
Uporabljamo ga torej za izražanje možnosti, neresničnosti ali želja.
Glede na način uporabe srečamo pogojnik v:
neresničnih (nerealnih) pripovednih stavkih
To so pripovedni stavki, ki opisujejo dogodek, ki se ni (ali se ne bo) zares zgodil.
neresničnih vprašalnih stavkih
To so vprašalni stavki, ki izražajo dvom v resničnost dejanja.
neresničnih želelnih stavkih
To so želelni stavki, ki izražajo željo, ki pa ni uresničljiva.
vljudnih prošnjah
neuresničljivih željah
domnevah
Pogojnik srečamo tudi v:
neresničnih pogojnih odvisnikih
neresničnih posledičnih odvisnikih
neresničnih primerjalnih odvisnikih
Kadar uvajamo primerjalni odvisnik, lahko v glavnem stavku taiste povedi uporabimo prislov so (tako).
Pri uporabi veznikov imamo na voljo več opcij:
als
als ob
als wenn (redko)
wie wenn (redko)
Osebna glagolska oblika stoji v odvisniku na 2. mestu samo pri uporabi veznika als. Pri ostalih veznikih stoji osebna glagolska oblika na koncu odvisnika.
prilastkovih ali oziralnih odvisnikih
