Posledični odvisnik - Konsekutivsatz
 

Konjunktiv II - Pogojnik




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Pogojnik (ali Konjunktiv II) je glagolski naklon, s katerim izražamo, da:

  • nekaj morebiti obstaja,

  • bi se nek dogodek lahko uresničil,

  • si želimo (ali ne), da bi se ta uresničil.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Pogojni naklon opisuje nek namišljen dogodek. Gre torej za željo, neresničen (nedejanski) dogodek ali stanje. V tem se tudi razlikuje od povednega naklona. Povedni naklon namreč opisuje dogodek ali stanje, ki se zares zgodi, torej dejanski dogodek.


Pogojnik ali Konjunktiv lahko tvorimo v:


Poglejmo si tvorjenje pogojnika v navedenih primerih.


Tvorba pogojnika v sedanjiku



Sedanjiško obliko pogojnika izpeljemo iz enostavnega preteklika (Präteritum).


Pogojnik v sedanjiku tvorimo po formuli:


koren glagola v enostavnem pretekliku + končnica



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V sedanjiku se tvorba pogojnika z nepravilnimi in s pravilnimi glagoli v nekaterih primerih razlikuje v uporabi preglasa. Poglejmo si tvorbo z obema skupinama glagolov podrobneje.


Krepki ali nepravilni glagoli



Pogojnik nepravilnih glagolov v sedanjiku tvorimo tako, da:

  • korenu glagola v povednem naklonu enostavnega preteklika

  • dodamo naslednje končnice:



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Glagoli v enostavnem pretekliku, ki imajo v korenu samoglasnik a, o ali u, tvorijo pogojnik z ustrezno končnico in s preglasom.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Vsi modalni glagoli imajo v korenu samoglasnik, ki lahko preglasi. Kljub temu pa ne tvorijo vsi pogojnika s preglasom.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Določene oblike pogojnika nepravilnih glagolov zvenijo neobičajno ali arhaično. Tako delujejo predvsem številne oblike pogojnika s preglasom:

  • beföhle / befähle (bi ukazal)

  • bärste (bi počil)

  • drösche / dräsche (bi mlatil)

  • flöchte (bi pletel)

  • göre (bi vrel)

  • genösse (bi užival)

  • höbe / hübe (bi dvignil)

  • kröche (bi plazil)

  • lüde (bi vabil)

  • mölke (bi molzel)

  • mäße (bi meril)

  • ränge (bi ruval)

  • schölle (bi zvenel)

  • schräke (bi ustrašil)

  • sänne / sönne (bi razmišljal)

  • sprösse (bi poganjal)

  • stäche (bi bodel)

  • tröffe (bi kapljal)

  • verdürbe (bi kvaril)

  • wränge (bi cedil)


Zgornje oblike pogojnika niso več v uporabi. Namesto njih se uporablja struktura s pomožnim glagolom "würden", ki ga ustrezno spregamo, in nedoločnikom.


Nadomestna (alternativna) struktura za tvorjenje pogojnika nepravilnih glagolov:


würden + nedoločnik



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Šibki ali pravilni glagoli



V sedanjiku je pogojnik pravilnih glagolov enak kot oblika glagola v povednem naklonu enostavnega preteklika. Do preglasa pa ne pride niti v primeru, ko pravilni glagol v korenu vsebuje a, o ali u.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Zaradi podvajanja oblike glagola je iz konteksta mnogokrat težko sklepati ali je mišljena uporaba:

  • enostavnega preteklika ali

  • pogojnika.



Da ne bi prihajalo do dileme, ali je mišljen enostavni preteklik ali pogojnik, se za tvorbo pogojnika alternativno uporablja struktura s pomožnim glagolom "würden", ki ga ustrezno spregamo, in nedoločnikom.


Nadomestna (alternativna) struktura pogojnika pravilnih glagolov z nedoločnikom:


würden + nedoločnik



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Tvorba pogojnika v pretekliku



Pogojnik v pretekliku izpeljemo iz sestavljenega preteklika (perfekta) tako, da:

  • pomožni glagol haben ali sein postavimo v pogojno obliko, se pravi hätten ali wären, in ga spregamo,

  • pretekli deležnik (glavni glagol) pa ostane nespremenjen.


Pogojnik v pretekliku tvorimo:


hätten / wären + pretekli deležnik



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Povedni naklon pozna tri različne oblike za preteklik, pogojnik pa samo eno.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Tvorba pogojnika v trpniku



Pogojnik v trpniku izpeljemo iz trpnika tako, da:

  • pomožni glagol werden ali sein postavimo v pogojno obliko, se pravi würden ali wären, in ga spregamo,

  • pretekli deležnik (glavni glagol) pa ostane nespremenjen.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V pretekliku ohranimo glagolsko obliko worden.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Pogojnik v trpniku tvorimo:


würden / wären + pretekli deležnik (+ worden)



Trpnik lahko v pretekliku izrazimo v vseh treh glagolskih časih, pogojnik pa samo v enem.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Raba pogojnika



Kot smo uvodoma že povedali, uporabljamo glagolski naklon, ko želimo izraziti, da:

  • neka okoliščina morebiti obstaja,

  • bi se nek dogodek pod določenimi pogoji uresničil ali

  • si želimo (ali ne), da bi se ta uresničil.


Uporabljamo ga torej za izražanje možnosti, neresničnosti ali želja.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Glede na način uporabe srečamo pogojnik v:


  • neresničnih (nerealnih) pripovednih stavkih


    To so pripovedni stavki, ki opisujejo dogodek, ki se ni (ali se ne bo) zares zgodil.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • neresničnih vprašalnih stavkih


    To so vprašalni stavki, ki izražajo dvom v resničnost dejanja.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • neresničnih želelnih stavkih


    To so želelni stavki, ki izražajo željo, ki pa ni uresničljiva.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • vljudnih prošnjah


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • neuresničljivih željah


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • domnevah


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Pogojnik srečamo tudi v:


  • neresničnih pogojnih odvisnikih


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



  • Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



  • Kadar uvajamo primerjalni odvisnik, lahko v glavnem stavku taiste povedi uporabimo prislov so (tako).

    Pri uporabi veznikov imamo na voljo več opcij:

    • als

    • als ob

    • als wenn (redko)

    • wie wenn (redko)


    Osebna glagolska oblika stoji v odvisniku na 2. mestu samo pri uporabi veznika als. Pri ostalih veznikih stoji osebna glagolska oblika na koncu odvisnika.



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • prilastkovih ali oziralnih odvisnikih


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »




glavni avtor in urednik gradiva: Dejan Klančič s.p.