Priredni vezniki povezujejo več stavkov znotraj ene povedi. Med seboj povezujejo glavni stavek in priredni stavek. Priredni vezniki torej povezujejo stavke, med katerimi vlada priredni odnos.
Pri priredni zvezi gre za stavke, ki so med seboj neodvisni. Kljub temu pa lahko v takšnih zvezah zmeraj določimo glavni stavek in priredni stavek, ki je temu dodan. Priredni stavek prepoznamo po prirednem vezniku, glavni stavek pa je brez veznika.
Priredni vezniki se med seboj razlikujejo po pomenu. S tem določajo, kakšen je odnos med dogodki v glavnem in prirednem stavku:
zaporednost dogodkov:
nasprotje:
posledica:
Pomembna razlika med prirednimi vezniki pa je tudi v tem, kakšen vrstni red zahtevajo v prirednem stavku. Vrstni red v vseh prirednih stavkih ni zmeraj enak. Odvisen je od uporabljenega prirednega veznika.
Pri prirednih stavkih je od veznika odvisno, katero pozicijo bo zavzel povedek. Povedek lahko stoji takoj za veznikom na 2. mestu ali pa za osebkom na 3. mestu.
Poglejmo si, kako vplivajo priredni vezniki na položaj povedka v prirednem stavku.
Priredni vezniki:
aber (a, ampak, toda),
denn (kajti),
oder (ali),
sondern (ampak, temveč),
und (in, ter, pa),
ne spreminjajo pozicije povedka, ki v prirednem stavku stoji na običajnem mestu za osebkom.
Kadar uporabimo te veznike, stoji povedek zmeraj na 3. mestu.
Besedni red v takšnem prirednem stavku je:
veznik + osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Priredni vezniki:
also (torej),
deshalb (zato),
deswegen (zato),
daher (zato),
darum (zato),
trotzdem (kljub temu, vendar),
spremenijo pozicijo povedka.
Kadar uporabimo te veznike, stoji povedek zmeraj na 2. mestu. To pomeni, da osebek in povedek zamenjata svoje mesto v stavku.
Besedni red v takšnem prirednem stavku je:
veznik + povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Ti priredni vezniki pa imajo še eno posebnost. Ne rabijo nujno stati na začetku stavka, stojijo lahko tudi sredi stavka. V tem primeru glagol stoji na 2. mestu.
Besedni red v takšnem prirednem stavku:
osebek + povedek + veznik + prislovno določilo + predmet
Veznik trotzdem je v nemščini posebnost, saj ga sicer uporabljamo za tvorbo dopustnega odvisnika. Dopustni odvisnik spada k podredno zloženim stavkom. A ker zahteva veznik trotzdem priredno zloženi stavek, ga obravnavamo tudi tukaj.
Dvodelni priredni vezniki:
entweder-oder (ali-ali),
nicht nur-sondern auch (ne samo-temveč tudi),
zwar-aber (sicer-ampak),
ne vplivajo na pozicijo povedka.
V glavnem stavku stojijo za povedkom na 3. mestu, v prirednem stavku pa takoj na 1. mestu.
Besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + veznik + prislovno določilo + predmet
Besedni red v prirednem stavku:
veznik + osebek + povedek + prislovno določilo + predmet
Manjša posebnost je dvodelni veznik nicht nur-sondern auch, ki se v prirednem stavku deli. Drugi del auch postavimo za povedek.
Dvodelni priredni veznik weder-noch (niti-niti) pa vpliva na pozicijo povedka.
Kadar uporabimo ta veznik, stoji povedek zmeraj na 2. mestu. To pomeni, da osebek in povedek zamenjata svoje mesto v stavku.
Besedni red v glavnem stavku:
osebek + povedek + veznik + prislovno določilo + predmet
Besedni red v prirednem stavku:
veznik + povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Tako kot za enodelne priredne veznike also, deshalb, trotzdem velja tudi za dvodelne priredne veznike, da lahko zavzamejo različno pozicijo v stavku. Izjema velja za tisti del veznika, ki stoji v glavnem stavku.
Besedni red v glavnem stavku:
veznik + povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Besedni red v prirednem stavku:
veznik + povedek + osebek + prislovno določilo + predmet
Ponovno je izjema dvodelni veznik nicht nur-sondern auch. Njegovega prvega dela nicht nur ne moremo postaviti na 1. mesto.