SEIT(DEM) (odkar) fb
 

Temporalsätze - Časovni odvisniki




Avtor/ica gradiva ne nudi inštrukcij.


Časovnim odvisnikom v nemščini rečemo Temporalsätze. To so podredni stavki v povedi, ki izražajo:

  • začetek,

  • konec,

  • trajanje

dejanja iz glavnega stavka. Predstavljajo torej prislovna določila časa v povedi.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V časovnih odvisnikih nam podredni veznik sporoča, da se dejanji v glavnem in odvisnem stavku dogajata na enega od dveh načinov:


  • istočasno (Gleichzeitigkeit)


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • eno za drugim (Ungleichzeitigkeit)


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V nadaljevanju si poglejmo, kako tvorimo časovni odvisnik.


Tvorba povedi s časovnim odvisnikom



Podredni stavki se vedno začnejo s podrednimi vezniki (unterordnende Konjunktionen). Podredni veznik, ki se nanaša na čas, spremeni podredni stavek v časovni odvisnik.


Velja opomniti, da je celotna poved sestavljena iz več stavkov. V tem gradivu, grobo gledano, iz:

  • glavnega stavka,

  • časovnega odvisnika.


Tako v slovenščini, kot tudi v nemščini, lahko v povedi časovni odvisnik stoji:

  • za glavnim stavkom,

  • pred glavnim stavkom.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Pomen povedi ni odvisen od položaja odvisnika.


Ker pa je struktura celotne povedi odvisna od položaja odvisnega stavka glede na glavni stavek, moramo imeti pregled tudi nad strukturo celotne povedi.


V nadaljevanju si bomo posebej pogledali, kako tvorimo:

  • glavni stavek,

  • časovni odvisnik,

in kakšna je struktura celotne povedi.


Podrobneje si poglejmo strukturo povedi - za obe zgoraj omenjeni možnosti položaja odvisnega stavka:


  • Odvisni stavek stoji za glavnim stavkom


    Če stoji odvisni stavek za glavnim, tvorimo poved po spodnjem pravilu.


    • V glavnem stavku se povedek nahaja na drugem mestu:


      1. člen + povedek + ...


    • Odvisni stavek ima naslednji vrstni red stavčnih členov:


      veznik + osebek + povedek


    • V celotni povedi pa se povedek vedno nahaja na drugem mestu:


      1. člen + povedek + ...




    Poglejmo si strukturo povedi na konkretnem primeru.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Povedek je lahko sestavljen iz več glagolov: npr. glagola v določniku in glagola v nedoločniku. Glagola v odvisnem stavku s takim povedkom tako stojita:

    • glagol v določniku - stoji na koncu stavka.

    • glagol v nedoločniku - stoji pred glagolom v določniku.



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Poleg veznika, osebka in povedka pa lahko v odvisniku stojijo tudi dodatni (neobvezni) stavčni členi - prislovna določila:


    veznik + osebek + (prislovno določilo) + povedek



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Odvisni stavek stoji pred glavnim stavkom


    Če odvisni stavek stoji pred glavnim stavkom, potem poved tvorimo po spodnjem pravilu.


    • Odvisni stavek ima enako strukturo, kot če stoji za glavnim stavkom:


      veznik + osebek + povedek


    • V glavnem stavku je povedek na prvem mestu:


      povedek + ...


    • Povedek, gledano na celotno poved, stoji na drugem mestu:


      1. člen + povedek + ...


      Spomnimo se, da je poved sestavljena iz več stavkov. Povedek v celotni povedi stoji na drugem mestu, ker odvisni stavek šteje kot prvi člen (prislovno določilo časa) v celotni povedi.



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Lahko pa se zgodi, da je povedek v glavnem stavku večdelen. Poglejmo si primer:


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


V nadaljevanju se bomo najprej posvetili veznikom v časovnih odvisnikih, ki izražajo istočasnost (Gleichzeitigkeit):

  • wenn

  • als

  • während

  • seit(dem)

  • bis

  • solange

  • sooft


Nato pa še veznikom, ki izražajo, da se eno dejanje zgodi prej kot drugo (Ungleichzeitigkeit):

  • nachdem

  • bevor/ ehe

  • sobald


Gleichzeitigkeit - Podredni vezniki, ki izražajo istočasnost



V tem poglavju se bomo posvetili podrednim veznikom v časovnem odvisniku, ki sporočajo, da se dejanje v odvisniku dogaja istočasno z dejanjem v glavnem stavku.


WENN (kadar, ko)



Podredni veznik wenn se uporablja kot slovenski kadar ali ko. Po odvisnem stavku se vprašamo enostavno Wann? oz. Kdaj?


Podrednega veznika wenn ne smemo zamešati z veznikom wenn (če), ki naznani pogojni odvisnik. Z njim izražamo pogoj. Pogojni odvisnik se ponavadi veže tudi z veznikom dann (potem).



Wenn uporabimo za dejanja v :

  • sedanjosti,

  • prihodnosti,

  • ali za dejanja v preteklosti, ki so se večkrat zgodila.

Veznik izraža istočasnost dejanja v glavnem in dejanja v odvisnem stavku.



Podredni veznik wenn lahko uporabimo v naslednjih primerih:


  • dejanji sta v prihodnosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • dejanji sta večkratni in se dogajata v sedanjosti


    S tem sporočamo, da gre za:

    • navado,

    • splošno resnico.


    Veznik wenn (ko) lahko tudi dopolnimo z immer (vsakič), za večjo razumljivost.


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • dejanji sta se večkrat zgodili v preteklosti


    Tudi tukaj je lahko dodana beseda immer (vedno).


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


ALS (ko)



Als se v slovenščino enako kot veznik wenn prevaja kot ko. Vendar pa se v nemščini lahko uporablja le v bolj določenih situacijah. Po odvisnem stavku se enako kot pri vezniku wenn vprašamo Wann oz. Kdaj se je nekaj zgodilo.


Als uporabimo le, ko sta dejanji:

  • v preteklosti,

  • istočasni,

in sta se zgodili le enkrat.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Obstaja nekaj izjemnih situacij, v katerih ni lahko razbrati, ali als izraža istočasnost ali zaporedje dejanj.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


WÄHREND (medtem ko)



Während se prevaja v medtem ko in se uporablja prav tako, kot v slovenščini. Na nek način povzame popolno istočasnost in izpostavi časovni potek. Po odvisniku bi se lahko vprašali Wann? oz. Kdaj?


Veznik während izraža, da se dve dejanji dogajata vzporedno. To pomeni, da se eno dejanje dogaja med drugim dejanjem.



Ta veznik se lahko uporablja v vseh časih

  • sedanjosti,

  • preteklosti

  • in prihodnosti.


Poglejmo si ga v vsakem času posebej.


  • Dejanji sta v sedanjosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Dejanji sta v preteklosti (enostavni preteklik)


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Dejanji sta v preteklosti (sestavljeni preteklik)


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Dejanji sta v prihodnosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


SEIT(DEM) (odkar)



Veznik Seit(dem) se v slovenščino prevaja kot odkar. V nemščini se uporablja enako kot v slovenščini. Označuje skupni začetek dveh dejanj in njun skupen potek. Seitdem pomeni enako kot seit, zato je vseeno, kateri veznik uporabimo. Po odvisnem stavku se vprašamo Seit wann? oz. Od kdaj?


Seit ali seitdem uporabimo za dejanji:

  • ki imata približno istočasen začetek v preteklosti,

  • vsaj eno dejanje še vedno traja.



Dejanju v glavnem in odvisnem stavku sta istočasni. Kljub temu pa lahko v stavkih uporabimo različna glagolska časa. V glavnem stavku je čas ponavadi sedanjik (Präsens). Poglejmo si nekaj različnih primerov uporabe časa v odvisnem stavku:


  • Čas v odvisniku je sedanjik (Präsens)


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Čas v odvisniku je sestavljeni preteklik (Perfekt)


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Čas v odvisniku je enostavni preteklik (Präteritum)


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Poglejmo še primer, ko čas v glavnem stavku ni (Präsens).


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Rabo veznika seitdem (odkar) ne smemo zamešati s prislovom (Adverb) seitdem, ki pomeni od takrat.


Spodnji primer prikazuje prislov seitdem za primerjavo.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


BIS (dokler)



Podredni veznik bis se v slovenščino prevaja kot dokler. V glavnem stavku je predstavljeno neko trajajoče dejanje, ki se konča z dejanjem v odvisniku. Odvisni stavek je odgovor na vprašanje Bis wann? oz. Do kdaj? ali Koliko časa?


Bis se uporablja, ko imamo v:

  • glavnem stavku neko trajajoče dejanje,

  • odvisnem stavku pa dejanje, ki povzroči konec dejanja v glavnem stavku.



Veznik se lahko uporablja za dejanja v:


  • Sedanjosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    V nemščini povedek v odvisniku ni zanikan, v slovenščini pa je (dokler ne izgubim glasu). Pomen je enak, v slovenščini gre le za slovnično (na pa pomensko) zanikanje.



  • Preteklosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prihodnosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


SOLANGE (dokler)



Solange se v slovenščino prevaja kot tako dolgo ko ali pa dokler. V prejšnjem poglavju je bis (dokler) označeval konec dejanj, solange pa označuje tako začetek, kot tudi konec dejanj. Po odvisnem stavku bi se vprašali Wie lange? oz. Kako dolgo?


Solange označuje časovni termin, v katerem se, od začetka do konca, istočasno odvijata dve dejanji.



Veznik Solange se lahko uporablja za dejanja v:


  • Sedanjosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Solange in bis lahko razlikujemo tudi na ta način: pri vezniku bis je odvisni stavek, preveden v slovenščino, zanikan. Pri vezniku solange pa odvisni stavek ostane v trdilni obliki.



  • Preteklosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prihodnosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


SOOFT (kadarkoli)



Veznik sooft izraža in poudari ponavljanje dejanj. Vedno, ko se zgodi nekaj, se tudi drugo. Vprašalnica po odvisnem stavku bi se lahko glasila Wann? oz. Kdaj?


Sooft uporabimo, ko se dve istočasni dejanji ponavljata in je to poudarjeno.



Veznik se lahko uporablja v vseh časih:


  • Sedanjost:


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Preteklost:


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prihodnost:


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Ungleichzeitigkeit - Podredni vezniki, ki izražajo, da se dejanji dogajata eno za drugim



Podredni vezniki v nadaljevnaju sporočajo, da se:

  • dejanje v glavnem stavku

  • in dejanje v odvisnem stavku

odvijata eno za drugim oz. ne istočasno.


NACHDEM (potem ko)



Nachdem ima v slovenščini ustreznico potem ko. Dejanje v podrednem stavku se zgodi najprej, potem pa dejanje v glavnem stavku. Izbira časov je v tem primeru zelo pomembna. Čas, uporabljen v odvisniku, stoji ponavadi eno stopnjo nazaj od časa v glavnem stavku. To pa ne velja v vseh primerih, kot bomo videli v nadaljevanju. Po odvisnem stavku se vprašamo Wann? oz. Kdaj?


Nachdem uporabimo, ko se dejanje v odvisniku zgodi pred dejanjem v glavnem stavku.



Veznik nachdem se lahko se uporablja v sedanjosti, preteklosti in prihodnosti. Ločeno si poglejmo primere, pri katerih je dejanje v glavnem stavku v:


  • Sedanjosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Preteklosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prihodnosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Zgornja poved je prevedena dobesedno - slovenščina ne pozna take razporeditve časov in bi v odvisniku uporabila prihodnjik.



    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Prevod prihodnjika II (Futur II) v slovenščino je težaven. Lahko bi ga prevedli tudi enako kot prihodnjik I (Futur I): Snov boš razumel, potem ko boš prebral knjigo.



    Povzemimo možnosti uporabe časov za veznik nachdem v nemščini:




BEVOR/ EHE (preden)



Bevor je v slovenščini ustrezen vezniku preden. Popolna sopomenka za bevor je ehe in jo lahko poljubno uporabljamo namesto bevor. Prvo se zgodi dejanje v glavnem stavku, potem pa sledi dejanje v odvisnem. Po odvisnem stavku se vprašamo Wann? oz. Kdaj?


Bevor ali ehe uporabimo, ko se dejanje v glavnem stavku zgodi pred dejanjem v odvisnem stavku.



Čeprav gre za dejanji, ki se dogajata eno za drugim, se lahko uporablja tudi enak čas v obeh stavkih. Možnih je več kombinacij. Poglejmo si nekaj primerov, ko je glavni stavek v:


  • Sedanjost


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prihodnost


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Prihodnjik I (Futur I), v tem primeru uporabljen v 2. osebi, ima neposredno velelni prizvok. Kljub prošnji (ali ukazu) pa se namiguje na to, da se dejanje še ni zgodilo.



  • Preteklost


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


SOBALD (takoj ko)



Sobald se v slovenščino prevaja kot takoj ko. Pove nam, da se eno dejanje zgodi neposredno za drugim. Vprašalnica po odvisnem stavku je Wann? oz. Kdaj?


Sobald uporabimo, ko se dejanje v glavnem stavku zgodi takoj za dejanjem v odvisnem stavku.



Tudi pri tem vezniku lahko pride do tega, da se časa v glavnem in odvisnem stavku razlikujeta za eno stopnjo.


Poglejmo si primere, pri katerih je glavni stavek v:


  • Sedanjosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Prihodnosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


  • Preteklosti


    Primer

    Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
     
     
    Prijavi se za brezplačen dostop do primera »




glavni avtor in urednik gradiva: Žiga Dvoršak