Prijava z e-naslovom
Prijava brez gesla
Značilno za gibanja, ki smo jih spoznali v poglavjih Enakomerno gibanje, Enakomerno pospešeno gibanje ter Prosti pad in navpični met je, da je tir gibanja premica. Imenovali smo ga premo gibanje
Tudi, ko je gibanje sestavljeno iz dveh enakomernih premih gibanj je bil tir gibanja ponovno premica - glej poglavje Sestavljeno gibanje. Hitrost in smer tega gibanja je bila vektorska vsota obeh hitrosti. Gibanje je premo in enakomerno, le da smo smer gibanja opazovali v ravnini oziroma, v xy koordinatnem sistemu.
Če je tir gibanja krivulja (neravna črta), je to krivo gibanje. Primer krivega gibanja sta poševni met in vodoravni met. V obeh primerih je gibanje sestavljeno iz dveh gibanj, kjer sta vektorja hitrosti usmerjena pravokotno drug na drugega in se vsaj en vektor hitrosti spreminja s časom.
Vodoravni met je samo poseben primer poševnega meta: če je poševni met gibanje, kjer telesu damo:
začetno hitrost 
in
začetni kot, pod katerim sunemo telo,
je vodoravni met gibanje, kjer telesu določimo samo začetno hitrost , saj je začetni kot vedno 0 stopinj (met je vodoravno usmerjen).
Pri opazovanju vodoravnega meta bomo tir krivega gibanja opazovali v xy koordinatnem sistemu. Vektorjem hitrosti bomo dali ustrezne indekse (x ali y).
Telo vržemo v vodoravni smeri z višine H, kot kaže slika 2.
Vodoravni met
Telo se giba (pri tem zanemarimo zračni upor):
enakomerno v vodoravni smeri in hkrati
enakomerno pospešeno pada v navpični smeri.
Obe gibanji sta pravokotni druga na drugo in lahko ju ločeno opazujemo. Poglejmo si vsako od obeh gibanj.
Vodoravna komponenta hitrosti se ne spreminja s časom (predpostavili smo, da ni upora zraka):
Gibanje je enakomerno in v času t naredi telo v horizintalni smeri razdaljo:
V času 
, ko pade telo na tla, se gibanje ustavi in telo naredi končno razdaljo:
V navpični smeri je gibanje prosti pad iz višine H in začetno (vertikalno) hitrostjo nič. Telo se giblje navzdol v negativni smeri y osi. Hitrost je:
Pri tem se mu višina s časom manjša:
Iz slednje enačbe lahko izračunamo čas 
, ko telo pade na tla:
V vodoravnem metu telo pade na tla v času:
V vsakem trenutku padanja absolutno vrednost skupne (rezultančne) hitrosti izračunamo po Pitagorovem izreku:
Maksimalna razdalja, ki jo naredi telo v vodoravni smeri, je:
Vodoravni met je sestavljen iz vodoravne (x) in navpične (y) komponente gibanja.
Gibanje v vodoravni smeri:
Gibanje v navpični smer (začetna višina je H):
Na tla pade telo v času:
Pri tem naredi horizontalno razdaljo:
Absolutna vrednost vektorske vsote hitrosti padanja v odvisnosti od časa je:
Kot padanja pa je:
Vsota obeh vektorjev je vsak trenutek tangenta na tir gibanja v opazovani točki.
