Vodoravni met
 

Vodoravni met




Friderika Lavrič, avtor/ica gradiva, nudi inštrukcije fizike v naslednjih krajih: Ljubljana.

Učitelj/ica omogoča inštrukcije tudi prek spleta.


Značilno za gibanja, ki smo jih spoznali v poglavjih Enakomerno gibanje, Enakomerno pospešeno gibanje ter Prosti pad in navpični met je, da je tir gibanja premica. Imenovali smo ga premo gibanje


Tudi, ko je gibanje sestavljeno iz dveh enakomernih premih gibanj je bil tir gibanja ponovno premica - glej poglavje Sestavljeno gibanje. Hitrost in smer tega gibanja je bila vektorska vsota obeh hitrosti. Gibanje je premo in enakomerno, le da smo smer gibanja opazovali v ravnini oziroma, v xy koordinatnem sistemu.


Če je tir gibanja krivulja (neravna črta), je to krivo gibanje. Primer krivega gibanja sta poševni met in vodoravni met. V obeh primerih je gibanje sestavljeno iz dveh gibanj, kjer sta vektorja hitrosti usmerjena pravokotno drug na drugega in se vsaj en vektor hitrosti spreminja s časom.


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Vodoravni met je samo poseben primer poševnega meta: če je poševni met gibanje, kjer telesu damo:

  • začetno hitrost in

  • začetni kot, pod katerim sunemo telo,

je vodoravni met gibanje, kjer telesu določimo samo začetno hitrost , saj je začetni kot vedno 0 stopinj (met je vodoravno usmerjen).


Pri opazovanju vodoravnega meta bomo tir krivega gibanja opazovali v xy koordinatnem sistemu. Vektorjem hitrosti bomo dali ustrezne indekse (x ali y).


Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »


Vodoravni met



Telo vržemo v vodoravni smeri z višine H, kot kaže slika 2.


Vodoravni met



Telo se giba (pri tem zanemarimo zračni upor):

  • enakomerno v vodoravni smeri in hkrati

  • enakomerno pospešeno pada v navpični smeri.

Obe gibanji sta pravokotni druga na drugo in lahko ju ločeno opazujemo. Poglejmo si vsako od obeh gibanj.


Gibanje v vodoravni smeri



Vodoravna komponenta hitrosti se ne spreminja s časom (predpostavili smo, da ni upora zraka):




Gibanje je enakomerno in v času t naredi telo v horizintalni smeri razdaljo:




V času , ko pade telo na tla, se gibanje ustavi in telo naredi končno razdaljo:




Gibanje v navpični smeri



V navpični smeri je gibanje prosti pad iz višine H in začetno (vertikalno) hitrostjo nič. Telo se giblje navzdol v negativni smeri y osi. Hitrost je:




Pri tem se mu višina s časom manjša:




Iz slednje enačbe lahko izračunamo čas , ko telo pade na tla:



V vodoravnem metu telo pade na tla v času:




Združeno vodoravno in navpično gibanje



V vsakem trenutku padanja absolutno vrednost skupne (rezultančne) hitrosti izračunamo po Pitagorovem izreku:







Maksimalna razdalja, ki jo naredi telo v vodoravni smeri, je:




Vodoravni met je sestavljen iz vodoravne (x) in navpične (y) komponente gibanja.


Gibanje v vodoravni smeri:






Gibanje v navpični smer (začetna višina je H):




Na tla pade telo v času:




Pri tem naredi horizontalno razdaljo:




Absolutna vrednost vektorske vsote hitrosti padanja v odvisnosti od časa je:




Kot padanja pa je:




Vsota obeh vektorjev je vsak trenutek tangenta na tir gibanja v opazovani točki.



Primer

Primer je brezplačno dostopen prijavljenim uporabnikom.
 
 
Prijavi se za brezplačen dostop do primera »



glavni avtor in urednik gradiva: Satcitananda podjetje za proizvodnjo, trgovino in izobraževanje d.o.o., Ljubljana